Slovenija četrta po koriščenju sredstev iz perspektive 2007-2013

V vladni službi so ocenili, da je Slovenija v zadnjih letih zelo povečala učinkovitost črpanja sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada in kohezijskega sklada, pospešila je izvajanje projektov ter dinamično prerazporejala sredstva iz nerealiziranih na izvedljive projekte.

V primerjavi z letom pred nastopom aktualne vlade so se povečala izplačila za projekte EU iz državnega proračuna, o uspešnosti na tem področju pa po njihovem mnenju pričajo tudi primerjave z ostalimi članicami EU. Sredi leta 2014 je bila Slovenija po koriščenju sredstev na 19. mestu, novembra lani se je povzpela na osmo mesto, leto pa je končala na četrtem mestu.

V devetih letih izvajanja perspektive (sredstva je bila namreč možno porabiti do konca leta 2015) so skupaj podprli več kot 5000 projektov, s katerimi so ustvarili več kot 45.000 delovnih mest. V investiranje v vse oblike znanja je bilo vključenih več kot 610.000 oseb, so navedli v vladni službi.

Ti projekti so med drugim prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje, so ocenili.

"Zadnje leto je bilo zelo dinamično za vse, ki v Sloveniji sodelujemo v procesu izvajanja evropske kohezijske politike. Zavihali smo rokave in skupaj z ministrstvi več kot uspešno realizirali zastavljene naloge. Precej dela nas še čaka, a če se ozrem nazaj, na začetke finančne perspektive 2007-2013, sem prepričana, da imamo svetlo prihodnost - imamo sposobne ljudi, znanje in izkušnje, ki jih moramo skrbno uporabiti in krepiti tudi v obdobju 2014-2020," je podatke komentirala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.