"Nadzor je abstrakten, dokler ga ne začutiš"

Ko se je Emil leta 2013 preselil v London, se je začel zavedati, kaj pomeni biti nadzorovan, in je zato začel raziskovati to temo v okviru študija. Zanimal ga je predvsem nadzor na spletu, saj je v tem letu odmevala afera z žvižgačem Edwardom Snowdnom, ZDA pa so objavile okrnjen seznam besed, za katerimi opreza ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) po spletu in med zasebnimi sporočili uporabnikov.

"Vsa naša elektronska pošta, Facebook pogovori in spletna iskanja gredo skozi ameriške strežnike in vse te podatke razvrščajo glede na različno stopnjo potencialne nevarnosti, kar ni tako nedolžno, kot se zdi na prvi pogled." Emil še pravi, da naj bi bilo po nekaterih podatkih na seznamu preko 40.000 besed.

Letos je na to temo objavil svoj projekt Seen. Gre za tipografijo, ki vključuje vse omenjene znane besede in jih samodejno prečrta, ko jih uporabnik zapiše.

Problema nadzora spleta se je lotil abstraktno in bolj shematično, saj želi, da projekt deluje kot zrcalo aktualnega dogajanja in naše uporabe spleta. Seen je predvsem aktualen za angleško govoreče države, saj gre za angleške besede - dobil je že veliko pozitivnih odzivov različnih tujih medijev, kot sta med drugim Wired in Vice.

Kljub vsem prisluškovalnim škandalom in znanju o nadzoru na spletu meni, da večina še vedno ni preveč zaskrbljena glede zasebnosti na spletu. Nekateri se res bolj zavedajo problema in se sprašujejo, zakaj so določene besede na seznamu, medtem ko druge niso.

Povprečnemu uporabniku na spletu pa ni mar za to, da ga nadzorujejo. Emil pogosto sliši izgovor, da nimajo nič za skrivati. Sam pa meni, da ni problem v tem, da smo trenutno nadzorovani, temveč v tem, da naše spletne zgodovine niti ne moremo zbrisati. Današnja dejanja nam morda ne škodujejo danes, ampak nam bodo verjetno čez deset let.

Po podatkih Eurobarometra je dve tretjini prebivalcev Evropske unije zaskrbljenih, da nimajo nadzora nad svojimi informacijami na spletu, večino jih tudi skrbi nadzor aktivnosti na kreditnih karticah in preko mobilnih telefonov. Slovenci smo tu bolj zaupljivi, saj naj bi kar 31 odstotkov Slovencev zaupalo zaščiti zasebnih podatkov na družbenih omrežjih, kar nas uvršča v sam vrh, takoj za Avstrijci. Več podatkov o raziskavi.