1.8.2015 9:00

Okoljske spremembe v Evropo in Kavkaz privabile zlatega šakala

Ljubljana, 1. avgusta - Zlati šakal, ki se v Sloveniji pojavlja že več kot 60 let, predvsem na Ljubljanskem barju, se je v zadnjih letih tudi zaradi segrevanja ozračja razširil proti severni in zahodni Evropi. Ta plenilec, ki živi v Afriki, Aziji in v jugovzhodni Evropi, je tako v zadnjih letih prišel vse do Estonije in Švice.

Notranje Gorice. Pogled na vas Notranje Gorice na Ljubljanskem barju. Foto: Aljoša Rehar/STA

Notranje Gorice.
Pogled na vas Notranje Gorice na Ljubljanskem barju.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Vrsta je bila več tisočletij v Evropi omejena na obalna območja Sredozemlja in Črnega morja, do danes pa so jo opazili v Albaniji, Armeniji, Avstriji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Češkem, v Črni gori, Estoniji, Grčiji, Gruziji, na Hrvaškem, v Italiji, na Kosovu, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Moldaviji, Nemčiji, na Poljskem, v Romuniji, Rusiji, na Slovaškem, v Srbiji, Švici, Turčiji, Ukrajini in v Sloveniji.

Kot so sporočili z ljubljanske biotehniške fakultete, se pri tem pojavlja razprava, ali je treba šakale obravnavati kot invazivno tujerodno vrsto ali jih zaščititi kot domorodno evropsko vrsto. Zato so raziskovalci z Norveške, Nizozemske in iz Slovenije tovrstno tematiko obdelali v raziskavi in ugotovili, da šakal ni tujerodna ne invazivna vrsta, saj je v te kraje prišel po naravni poti.

"Tujerodna ali invazivna je lahko samo tista vrsta, ki jo je na novo območje zanesel človek. Takšni primeri med živalmi pri nas so rakunasti pes, nutrija, pižmovka, muflon, damjak, fazan. Šakal se je razširil sam, podobno kot npr. rdeča lastovka in turška grlica," je pojasnil Miha Krofel z biotehniške fakultete.

Vodilni avtor raziskave Arie Trouwborst, pravni strokovnjak z Nizozemske, je izpostavil pričakovanje, da bo zaradi globalnih okoljskih sprememb širilo ali prestavljalo območja svoje razširjenosti vse več vrst. Zato so po njegovem ugotovitve iz te študije, ki med drugim opredeljuje zakonodajni status širjenja šakala in omejitve, ki jih imajo s tem države pri upravljanju z njim, uporabne tudi za druge vrste.