Več kot 70 odstotkov rokodelskih dejavnosti je urbanih

Bogataj, ki področje rokodelstva spremlja že vse od leta 1975, je dejal, da je problematika rokodelcev povezana predvsem z njihovim statusom, z družbeno percepcijo njihovega delovanja in specifičnim položajem, ki ga imajo.

Kot je poudaril, v okvir rokodelstva ne sodijo stare dediščinske dejavnosti, obenem je zmotno tudi prepričanje, da je rokodelstvo stvar podeželja. Več kot 70 odstotkov teh dejavnostih je urbanih. Opozoril je tudi na vse več mladih izdelovalcev, ki jim rokodelstvo ponuja zadnjo rešilno bilko v današnji gospodarski situaciji.

Okroglo mizo, ki je potekala v sredo, je Bogataj razumel kot ponoven poskus, da bi odgovorili na vprašanje, kako zagotoviti poseben status izdelovalcev. Sam rešitev vidi v utrditvi mreže rokodelskih centrov. Ti bi morali biti namenjeni predvsem mladim ljudem, "ki bi tu lahko našli kos kruha".

Okrogle mize se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak, ki je za STA povedal, da področje rokodelstva korespondira tako s kulturo kot tudi z višjo obliko kulturnega turizma, ki ga na ministrstvu zagovarjajo. Rokodelstvo po njegovem mnenju pomeni prestop v sfero kulturne produkcije, vse od čipkarstva do uporabnih izdelkov iz stekla, keramike, saj njihova vrednost ni le uporabna pač pa tudi umetniška.

Direktor rokodelskega centra v Veržeju oziroma Zavoda Marianum Janez Krnc je za STA povedal, da jim je, kljub temu, da je bilo rokodelstvo v zadnjih desetletjih zelo zapostavljeno, uspelo ohraniti tehnologijo in nekaj mojstrov, ki še obvladajo določeno rokodelsko veščino. Težava se pojavlja v prenosu znanja na mlajše generacije. Ti obenem niti ne vidijo priložnosti na tem področju, ker gre za zahtevno delo. Ker je rokodelstvo pomembno z vidika ohranjanja kulturne dediščine, se čudi, da ni več posluha s strani države.

Okrogle mize so se poleg omenjenih udeležili še vodja predstavnik iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Robert Drobnič, predstavnik Etnografskega muzeja Andrej Dular, predstavnica Obrtne zbornice Slovenije Božena Macarol in direktorica Rokodelskega centra Ribnica Polona Rigler Grm.

Kot so sporočili organizatorji, je veliko odobravanja požel predstavljeni osnutek predloga zakona o varovanju nosilcev znanj s področja domače in umetnostne obrti, ki ga je predlagala Obrtna zbornica Slovenije. Predlagani zakon na osnovi Unescove konvencije o varovanju kulturne dediščine državo zavezuje, da izpolni svoje obveznosti, ki iz te konvencije izhajajo - da uredi status rokodelcev ter status mojstrov rokodelskih znanj, da za kategorijo mojstrov rokodelcev zagotovi plačila prispevkov, ostali rokodelci, ki imajo izdelke s certifikatom Art&Craft Slovenija, pa naj bi bili obdavčeni po ničelni stopnji.

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije povezuje devet rokodelskih centrov po vsej Sloveniji. Ustanovljen je bil lani 2014 z namenom sooblikovanja pravnih temeljev statusa rokodelcev v Sloveniji. Rokodelski centri, ki so člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, povezujejo več kot 750 rokodelcev, od katerih je več kot 140 nosilcev certifikata Art&Craft.