V Mariboru zbirali predloge za razvojni preboj mesta

Kot so v uvodnem delu današnjega dogodka ugotavljali udeleženci, so podatki, ki kažejo sliko Maribora, neizprosni, saj opozarjajo na višjo stopnjo brezposelnosti kot je sicer v Sloveniji in tudi dokaj neugodno strukturo brezposelnih.

Kljub temu da je bilo mariborsko gospodarstvo včasih pojem velikih industrijskih podjetij, je danes ta slika drugačna, velikih podjetij je malo, kar ima za posledico manj možnost za delovanje malih in mikro podjetij, so ugotavljali udeleženci, ki so se strinjali, da ima Maribor in regija največji potencial še vedno v predelovalni dejavnosti.

Kot je med drugim povedala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, bo regija lahko ustvarjala nova delovna mesta, ko bo gospodarstvo raslo, za kar pa so nujno potrebuje investicije. Eden od pomembnih ukrepov, ki je osnova za privabljaje investicij, je po njenem mnenju promocija gospodarstva in območja podravske in koroške regije za privabljanje tujih in domačih vlagateljev.

Konferenca je sicer potekala v treh diskusijskih skupinah, v katerih so govorili o konkretnih pobudah, ki so bile poslane s strani zainteresirane javnosti v času priprava konference.

Pogovore o gospodarskih projektih je poleg Podgornikove vodil še direktor Mariborske razvojne agencije (MRA) Božidar Pučnik. Kot je dejal, je bila posebej izpostavljena nujnost izboljšanja pogojev za gospodarstvo in kredibilnost okolja, ki je najpomembnejši pogoj za prihod investitorjev.

Udeleženci so opozarjali tudi na pomembnost sodelovanja in povezovanja gospodarstva z znanjem, predvsem pa je po njihovem mnenju nujno dati večji poudarek tehniki in tehnologiji, saj brez naklonjenosti tej ni proizvodnje in uspešnega gospodarstva.

Obrtno podjetniški panel je vodil direktor območne obrtne zbornice Aleš Pulko, na njem pa je bilo predvsem veliko predlogov za oživljanje mestnega jedra ter s tem povezanimi kratkoročnimi in srednjeročnimi projekti. Udeleženci so ugotavljali, da je mestno jedro Maribora lepo, a izredno zaprto in zato ne pritegne obiskovalcev.

"Predlagani so bili načini, kako to mestno jedro odpreti in ga narediti zanimivega za vse. Udeleženci so razmišljali o nujnosti ponovne oživitve sejemske dejavnosti v mestu in napovedali oblikovanje stalne komisije, ki bo do jeseni pripravila akcijski program," je dejal Pulko.

Na področju turizma je pogovor vodila direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janja Viher, ki je med drugim izpostavila hiter razvoj turizma v regiji v zadnjem času. Udeleženci so predstavili okoli deset predlogov, vsi pa so bili usmerjeni v nujnost povezovanja različnih akterjev in ustanov.

V ospredju je bilo opozarjanje na povezovanje hotelov, mariborskega letališča, kulturnih ustanov in vključevanje vseh za Maribor prepoznavnih atributov v skupno ponudbo. Po mnenju udeležencev Maribor veliko izgublja, ker ne uspe zadržati množice mimo vozečih turistov, Viherjeva pa je izpostavila, da bi morali v regijo privabiti turiste iz sosednje Avstrije, a je pri tem veliko težav tudi zaradi vinjet.