Podjetja 1.2.2015 9:14

Velik potencial pri pridelavi čebule v Sloveniji

Laško, 1. februarja - Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave nadaljuje aktivnosti za povečanje prepoznavnosti ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo. Ker Slovenija čebulo večinoma uvaža iz drugih držav, vidijo pri pridelavi čebule v Sloveniji velik potencial.

Ljubljana, tržnica.
Zelenjava.
Čebula.
Foto: Tina Kosec/STA

O ptujskem lüku, ki je slovenska avtohtona sorta čebule in jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let, so ta teden spregovorili na posvetu v Laškem.

Kot so sporočili iz omenjenega združenja, je bil namen posveta združiti na enem mestu pridelovalce, zelenjadarsko stroko in trgovce ter tako ustvariti nujno potreben dialog in poudariti pomen uživanja slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov za kmetijstvo in gospodarstvo.

Po podatkih statističnega urada se je v Sloveniji v letu 2013 na 356 hektarjih skupaj pridelalo 6074 ton čebule. Od tega se je 2147 ton čebule izvozilo, uvozilo pa se je 14.878 ton čebule. Tako je bila v letu 2013 med svežo zelenjavo po deležu uvoza čebula na prvem mestu, sledili so paradižnik, paprika in solata.

Po besedah specialistke za zelenjadarstvo na mariborskem kmetijskem zavodu Miše Pušenjak lahko čebulo pridelujemo na tri načine: z direktno setvijo, preko vzgoje sadik ali iz čebulčka. Vsak način pridelave ima svoje dobre in slabe strani.

Pri pridelavi čebule se pogosto srečujemo tudi z različnimi povzročitelji bolezni, ki vplivajo na količino in kakovost pridelane čebule. Od bolezni lahko pri pridelavi težave povzročajo predvsem čebulna plesen, siva plesen čebulnih listov, siva plesen, bela gniloba čebulnic in čebulna rja.

Pridelovalka ptujskega lüka iz Gorišnice Anja Pignar prideluje čebulo na naravi prijazen integriran ali ekološki način. Pri pridelavi spoštujejo stare običaje, kot so ročno sajenje, ročno obiranje in ročno pakiranje.

Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba. Z zaščito kmetijskih pridelkov in živil po besedah Jelke Potočnik z Inštituta KON-CERT Maribor povečamo njihovo vrednost in prepoznavnost na prodajnih policah.

Na posvetu so razglasili tudi rezultate ocenjevanja kislega zelja in kisle repe, ki jih združenje tradicionalno prireja že tretje leto zapored. Pri ocenjevanju kislega zelja in kisle repe je z vzorci sodelovalo 27 pridelovalcev. Kakovost kislega zelja in kisle repe se je ocenjevala po čvrstosti in izgledu, okusu, barvi in vonju. Podeljenih je bilo pet zlatih, tri srebrne in pet bronastih priznanj za kislo zelje ter ena zlata, dve srebrni in dve bronasti za kislo repo.