Podjetja 25.1.2015 10:20

Lip Bled in Bohinj uspešno zaključila lansko leto

Bled, 25. januarja - Za skupino Lip Bled je bilo lansko leto uspešno pri proizvodnji in prodaji tako notranjih vrat kot opažnih plošč. Ker se je evropska lesno predelovalna industrija znašla v težavah, Lipu lani ni primanjkovalo hlodovine. Tudi začetek novega leta je spodbuden, pravi predsednik uprave skupine Lip Bled Alojz Burja.

Ljubljana, Rudnik. Lip bled. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana, Rudnik.
Lip bled.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Prvi mož Lipa je zadovoljen z lanskoletnim poslovanjem tako tovarne na Bledu, ki proizvaja notranja vrata, kot tudi tovarne v Bohinju, ki se ukvarja z izdelavo opažnih plošč. Oba programa sta namreč poslovala pozitivno, čeprav so zaradi pomanjkanja hlodovine v leto 2014 vstopili s strahom.

"Kakšnih visokih dobičkov sicer ne beležimo, saj je lesna predelava še naprej pod velikim stresom," je dejal Burja in pojasnil, da se evropska lesna industrija ubada z velikimi problemi, ki so tudi posledica ruske krize in večje povezanosti evropske lesne industrije z ruskim trgom, kot je značilna za druge panoge.

Blejski obrat je lani v primerjavi z letom pred tem prihodke od prodaje povišal za tri odstotke, a ni dosegel načrta. Ob tem je bila proizvodnja celo osem odstotkov višja od tiste v letu 2013, kar kaže na padec cen in na težke razmere na tržišču.

V Bohinju, kjer so leta 2013 zabeležili milijon evrov izgube, je bilo lansko izboljšanje poslovanja še bolj opazno. Prodaja se je povečala za 14 odstotkov in za šest odstotkov presegla načrtovano, proizvodnja pa je bila od tiste v letu 2013 višja celo za 26 odstotkov.

Vendar v primeru Lipa Bohinj razlog ni zlasti v nižanju cen, temveč v dobri oskrbi s hlodovino, tako da so lahko v celoti angažirali proizvodne zmogljivosti.

Tudi sedaj je oskrba z lesom dobra in Burja se ne boji, da bi ponovno imeli težave, saj so praktično po vsej Sloveniji razvili lasten odkup hlodovine neposredno od zasebnikov. Ker je podjetje dober plačnik, je to dobra referenca tudi za naprej, je prepričan Burja.

K obilici ponudbe lesa na trgu je pripomogel tudi žled. Še bolj pa so k temu prispevale težave avstrijskih žag. Cena žaganega lesa je namreč na svetovnem trgu padla, zato so avstrijska podjetja zmanjšala proizvodnjo in v celotni panogi se vzpostavljajo nova razmerja.

"Kapital se koncentrira. Na trgu ostajajo večji igralci, manjši pa vse bolj izgubljajo tla pod nogami," je pojasnil Burja in dodal, da je Lip za slovenske razmere s 470 zaposlenimi in 38 milijoni evrov letne realizacije veliko, v evropskem kontekstu pa je komaj srednje veliko podjetje.

"Kar je za nas ključno, je to, da smo prenehali s proizvodnjo širokega asortimenta in smo se osredotočili na dva ključna produkta, s katerima smo lahko konkurenčni širše na evropskem tržišču," je ocenil Burja in dodal, da se je položaj obeh Lipovih podjetij na tržišču izboljšal in utrdil.