Korošci odločeni vzpostaviti gozdno-lesni center

Gozdno-lesni center Ligna, kot je poimenovan projekt pospeševanja gozdno-lesne predelovalne verige na Koroškem, ima izdelan investicijski načrt, tako da je projekt pripravljen za prijavo. Projekt je uvrščen med predlagane projekte v okviru predloga novega regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki trenutno še čaka na mnenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je za STA pojasnila direktorica Regionalne razvojne agencije Koroška Karmen Sonjak.

Po zdajšnjem predlogu je projekt Ligna ocenjen na 6,5 milijona evrov, predvideva 250 novih delovnih mest in povečanje količine predelanega lesa z zdajšnjih okoli 85.000 kubičnih metrov letno na 150.000 kubičnih metrov letno.

Pri projektu sodeluje tudi razvojni center koroškega gospodarstva Race Kogo. Ta je bil leta 2011 ustanovljen z namenom podpore lesno-predelovalni industriji na Koroškem in nekaterim vzporednim dejavnostim, kot so kovinarstvo, energetika in gradbeništvo (izolacijski materiali).

Race Kogo je do izteka financiranja konec leta 2014 izoblikoval in že izpeljal več razvojnih projektov na teh področjih, vzpostavil je 11 spin-off podjetij in opravil 21 prijav intelektualne lastnine. Race Kogo z delom nadaljuje, saj si bo prizadeval nadgraditi razvite projekte, ob tem pa se o sodelovanju pogovarja tudi z novim partnerji in išče tudi nove vlagatelje.

Race Kogo, kot omenjeno, sodeluje tudi pri načrtih vzpostavitve gozdno-lesnega centra v regiji. "Koroška gozdno-lesni center nujno potrebuje, če želi ustvarjati nova delovna mesta in če želi izrabiti surovino, ki je imamo v izobilju, in jo uporabiti v produktih, ki bodo imeli dodano vrednost" je za STA poudaril strokovni vodja projektov na Race Kogo Luka Zajec. Center je nujen, če želimo oživiti in povezati domače gospodarstvo ter preprečiti izvoz nepredelane hlodovine v tujino, dodaja Zajec.

V gozdno-lesnem centru po njegovih besedah želijo združiti obstoječe predelovalce lesa, ker bi skupaj mnogo lažje tržili svoje produkte in prodirali na nove trge. Hkrati bi center predstavljal pomembno izhodišče za razvoj in za promocijo lesa in drugih obnovljivih virov energije ter s tem povezano vzgojo potrošnikov.

Kot najbolj optimalna lokacija koroškega gozdno-lesnega centra se omenja Otiški Vrh, na stičišču treh koroških dolin, kjer je industrijska cona že prilagojena gozdno-lesni predelavi, saj tam že od nekdaj delujejo mnoge družbe s tega področja. Katera lokacija bo izbrana, je odvisno od nadaljnjih postopkov.

Vzpostavitev gozdno-lesnih centrov podpira tudi država. Kot so STA pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, med deležniki v gozdno-lesni verigi v Sloveniji že sedaj obstaja veliko bolj ali manj realnih načrtov za vzpostavitev novih ali nadgradnjo/razširitev obstoječih obratov ali centrov.

"Za realizacijo teh so potrebna finančna sredstva, ki jih podjetja bodisi pridobijo sama, s pomočjo domačih ali tujih investitorjev, ali pa z delno pomočjo sredstev EU, ko bodo ta na voljo. Pri tem ima država namen podpreti povezovalne projekte z jasnim poslovnim načrtov, zagotovljeno dobavo surovine ter s predelavo lesa v produkte s čim višjo dodano vrednostjo in tržnim potencialom," poudarjajo na ministrstvu.