krog
Strokovnjaki korak bližje poznavanju življenja človeške ribice
Kranj, 20. januarja - Strokovnjaki Jamskega laboratorija Tular iz Kranja so razvili inovativno metodo detekcije sledi človeške ribice v podtalnici in jo skupaj s partnerji iz tujine že preizkusili. S tem so bližje vzpostavitvi monitoringa človeške ribice in spremljanju stanja njene dejanske razširjenosti in ohranjenosti v naravi. Metodo so danes predstavili v Kranju.
Dobrepolje.
Človeška ribica.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
V Sloveniji je človeška ribica zaščitena od leta 1922, nacionalno zakonodajo pa dopolnjujejo stroge mednarodne zaveze, po katerih je človeška ribica prednostna vrsta, ki potrebuje nujno zaščito, pravi vodja Jamskega laboratorija Tular Gregor Aljančič in dodaja, da kljub deklarirani dolžnosti države praktičnih ukrepov za varstvo človeške ribice skorajda ni.
Ker ni vzpostavljenega niti osnovnega monitoringa oziroma spremljanja stanja človeške ribice in njenega jamskega življenjskega okolja, o njeni dejanski ohranjenosti v naravi ne vemo skoraj nič, pravi raziskovalec in izpostavlja, da je glavna prepreka, ki zavira raziskovanje in varstvo človeške ribice, nedostopnost kraškega podzemlja.
A se z najnovejšo molekularno tehnologijo strokovnjakom odpirajo nove možnosti raziskav. Tehnologijo ugotavljanja prisotnosti človeške ribice so preizkusili v eni najobsežnejših terenskih raziskav razširjenosti človeške ribice doslej. Na območju Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore so v letih 2013 in 2014 pregledali 59 jam in kraških izvirov. Dokumentirali so 20 novih nahajališč, predvsem v Bosni in Hercegovini, kjer človeška ribica še nima urejene zakonske zaščite, njene sledi pa so našli tudi v Črni gori, a je tam doslej niso odkrili.
"S to metodo bomo lahko po skoraj 300-letnem raziskovanju zaobšli temeljno prepreko nedostopnosti njenega zemeljskega življenjskega okolja," je za STA poudaril Aljančič in dodal, da bodo zdaj lahko zagnali ali vsaj predlagali naravovarstvenim avtoritetam začetek spremljanja življenjskega okolja, človeške ribice, njene ohranjenosti in ogroženosti. To pa je osnova varstva vsake ogrožene živalske vrste, je dodal.
Dolgoročni cilj projekta, v okviru katerega so vzpostavili mrežo 24 vladnih in nevladnih organizacij, je osveščanje javnosti o pomenu varstva človeške ribice in njenega ranljivega kraškega življenjskega prostora.
Kot še navajajo v Jamarskem laboratoriju Tular, ki letos obeležuje 55-letnico delovanja, so projekt sofinancirali ugledni mednarodni naravovarstveni sklad Critical Ecosystem Partnership Fund, BirdLife International in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Delo je finančno podprl tudi Jeffery Lab z Univerze v Marylandu v ZDA.