#družba 10.1.2015 9:23

Štajerski hmelj naslednji v vrsti za zaščito na ravni EU

Ljubljana, 10. januarja - Slovenija, ki je na ravni EU ta teden uradno zaščitila kranjsko klobaso, ima pri Evropski komisiji vloženo še vlogo za zaščito štajerskega hmelja, skupna vloga s Hrvaško za registracijo istrskega pršuta pa je trenutno še vedno v prvi obravnavi na komisiji, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Žalec, KS Petrovče
Hmeljišče, hmelj.
Foto: Lili Pušnik/STA
Arhiv STA

Evropska komisija je ta teden odobrila vnos kranjske klobase v register zaščitenih geografskih označb in jo tako dodala na seznam več kot 1200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU. To je že 22. slovenski proizvod, registriran pri komisiji, od tega je to 11. zaščitena geografska označba na ravni EU.

Zaščita kranjske klobase je v javnosti sprožila kar nekaj prahu, saj je Hrvaška dobila prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime "kranjska" oziroma "kranjska kobasica". Slovenija je bila s takšno rešitvijo na koncu zadovoljna.

Državi sodelujeta tudi pri projektu zaščite istarskega oz. istrskega pršuta, vendar je skupna vloga za registracijo zaenkrat še vedno v prvi obravnavi na komisiji.

Na Hrvaškem si sicer prizadevajo, da bi s Slovenijo našli tudi rešitev za hrvaške vinarje, ki proizvajajo vino pod imenom teran, a Slovenja opozarja, da vprašanje terana ne more biti več predmet pogovora med državama, saj je naša država teran že zaščitila.

Komisija je namreč ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 objavila tudi zaščitena imena za vina s poreklom iz Slovenije. Med njimi je bil tudi teran, ki je v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno označbo porekla iz Slovenije, ki je pridelano na Krasu iz sorte refošk.

V skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta EU pa se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali pa je iz nje sestavljeno, ne sme uporabljati za označevanje kmetijskih proizvodov.

Med slovenskimi proizvodi imajo na ravni EU zaščiteno geografsko označbo poleg kranjske klobase še prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.

Poleg zaščitene geografske označbe na ravni EU obstajajo še zaščitena označba porekla in zaščitena tradicionalna posebnost.

Zaščiteno označbo porekla so pridobili piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.

Kot zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.