krog
Magnetni tekoči kristal odpira priložnosti tudi na področju telekomunikacij
Ljubljana, 18. novembra - Znanstvenikom na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) je konec minulega leta uspelo ustvariti magnetni tekoči kristal, za katerega so si njihovi kolegi po svetu prizadevali dobra štiri desetletja. Gre za vrhunski uspeh, ki bo v prihodnosti omogočal številne nove priložnosti, med drugim tudi v telekomunikacijah.
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana.
Raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, ki je sodelovala pri razvoju magnetnega tekočega kristala.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Za teoretično podlago za izdelavo magnetnih tekočih kristalov sta leta 1970 poskrbela nobelovec Pierre-Gilles de Gennes in njegova sodelavka Francoise Brochard. V teoretičnem članku sta predlagala, da bi tekočemu kristalu primešali drobne magnetne delce, ki bi nato vplivali na lastnosti celotnega tekočega kristala.
A znanstvenikom več desetletij njune zamisli ni uspelo spraviti v prakso. Delci se namreč niso pravilno uredili ali pa so se sprijemali v skupke.
Slovenskim znanstvenikom pa se je težavam uspelo izogniti z uporabo posebnih ploščatih magnetnih nanodelcev, ki so jih razvili sami. O odkritju, ki je tako v celoti plod slovenskih raziskav, so decembra lani poročali v ugledni znanstveni reviji Nature.
Novo odkritje prinaša številne priložnosti, saj so magnetni tekoči kristali, za razliko od običajnih, poleg na električno občutljivi tudi na magnetno polje.
Kot je pojasnila raziskovalka doc. dr. Alenka Mertelj, bo z njimi mogoče izdelati nove generacije optičnih naprav, ki se namesto z električno napetostjo krmilijo s šibkimi magnetnimi polji. Priložnosti se kažejo tudi na področju telekomunikacij, kjer na IJS že načrtujejo nadaljnje raziskave.
A pot do komercialne uporabe bo še dolga.
"Če bi znanstvenike v sedemdesetih letih vprašali o uporabnosti tekočih kristalov, vam verjetno ne bi odgovorili, da bodo čez štirideset let praktično nadomestili obstoječe katodne zaslone," je prepričana Merteljeva.
Pod člankom v reviji Nature so podpisani še doc. dr. Darja Lisjak, prof. dr. Miha Drofenik in prof. dr. Martin Čopič.