Strokovnjakinja iz IBM: Podatkovne znanstvenike čakajo "neverjetne priložnosti"

Beograjčanka z doktoratom iz uporabe računalniških modelov za napovedovanje okrevanja po infarktu je v ameriški družbi kot raziskovalka zaposlena od leta 2000, letos pa je bila ena izmed 11 prejemnikov naziva IBM Fellow za dosežke na področju podatkovne znanosti.

Povpraševanje po podatkovnih znanstvenikih je po njenih besedah ogromno. "Če imate na Linkedinu besedici data scientist, ste lahko prepričani, da boste prejeli vsaj nekaj ponudb za delo na dan. Z nekaj let izkušenj na tem področju v ZDA z lahkoto zaslužite 200.000 dolarjev na leto," je dejala študentom.

Ogromne količine podatkov, ki nastanejo vsak dan, po njenih besedah že danes spreminjajo številne panoge. Velika mesta na primer zberejo velikanske količine podatkov, ki lahko pomagajo pri izboljšanju prometa, učinkovitejši rabi energije in optimizaciji javnih služb.

Enako je s podatki iz družbenih omrežij - ti imajo bo njenih besedah ogromen potencial, ki daleč presega zgolj ciljano oglaševanje. Kot primer je izpostavila projekt healthmap.org, ki je na podlagi sporočil na družbenih omrežjih izbruh ebole zaznal nekaj dni pred Svetovno zdravstveno organizacijo.

Podobno je tudi s panogo kmetijstva. S podrobnim spremljanjem razmer na poljih in ustreznimi ukrepi bi lahko v mnogih primerih podvojili količino pridelka, na drugi strani pa bi z natančnim načrtovanjem pridelave in optimizacijo transporta drastično zmanjšali količino zavržene hrane.

Potencial velikih količin podatkov pa spreminja tudi koncept računalništva. Včasih so bili računalniki naprave za shranjevanje in procesiranje, danes pa ti dve sposobnosti po njenih besedah nista več bistveni. Vse bolj pomembna namreč postaja umetna inteligenca, ki bo sploh omogočala obvladovanje vse večjih količin podatkov. "Zelo kmalu bomo to sposobnost še kako potrebovali," je poudarila.

Dotaknila se je tudi vprašanja razlike med statistiki in podatkovnimi znanstveniki. "Včasih smo bili vsi ali fiziki ali statistiki. Zaradi kompleksnosti podatkov pa je treba danes znati bistveno več, predvsem pa je treba znati zastavljati prava vprašanja," je prepričana.

Glede posegov v zasebnost, ki jih prinašajo nekatere nove tehnologije, meni, da bo treba nekatera področja "zelo skrbno premisliti". Vsako novo tehnologijo se namreč lahko uporabi za dobre ali slabe namene, podobno kot se je to zgodilo z letali ali jedrsko energijo. "Na nas je, da se obnašamo odgovorno," je dejala.

Na pomislek glede prevelikega zanašanja na računalnike pa je odgovorila, da smo že danes v mnogih primerih odvisni od računalnikov, na primer med vožnjo z letalom ali uporabo srčnega spodbujevalnika. V prihodnosti bo ta odvisnost postajala vse bolj samoumevna. "Težko je napovedati prihodnost, a vsekakor pa bomo v prihodnosti več sodelovali z računalniki," je zaključila.