GZS: Strategijo pametne specializacije še letos uskladiti z operativnimi dokumenti

Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je poudarila, da je strategija pametne specializacije pogoj za dostop do evropskih sredstev v novem finančnem okviru 2014-2020. Izpostavila je tudi, da je strategija ključnega pomena tudi za nas same, saj je podlaga za vlaganja v prednostna področja, na katerih imamo dovolj odličnega znanja in inovativnih podjetij, razvojne infrastrukture in čezsektorske povezave, so sporočili iz GZS.

Cilj pametne, modre specializacije so po njenem mnenju učinkovita (so)vlaganja v razvoj in inovacije, da bomo imeli večji delež visokotehnoloških podjetij, da bomo vstopili na nove trge in da bomo krepili kompetence in znanja. Končni cilj mora biti dvig in ustvarjanje nove dodane vrednosti ter kakovostnih delovnih mest, je pojasnila.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da bi moralo imeti prvih deset družb v Sloveniji s 25 odstotki celotnega dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) in prvih 50 družb s polovico EBITDA slovenskega gospodarstva v strategiji pametne specializacije ustrezno mesto. Posebej je izpostavil nujnost takojšnje sinhronizacije strateških dokumentov za črpanje evropskih sredstev.

Alenka Rožej je izpostavila nujnost dolgoročne stabilnosti razvojnih instrumentov. Povedala je, da običajni cikli od raziskave do proizvodnje trajajo več kot 12 let. Čas financiranja centrov odličnosti je bil prekratek, da bi že danes poročali o višji dodani vrednosti, saj je bilo dovoljeno delati le do nivoja prototipa. Podobni centri v Evropi so bili financirani po sedem do deset let.

Otmar Zorn je menil, da so lahko velika podjetja gonilo razvoja in povezovanja, ker imajo večje razvojne in tržne potenciale na globalnem trgu. Ob tem je bil kritičen do slovenskega vrtičkarstva ter pomanjkanja kulture in instrumentov povezovanja. Nišna specializacija je tista, kjer vidi prihodnost. Velja namreč, da znamo v Sloveniji vse narediti, a ne znamo prodati. Apeliral je na GZS, da naredi vse, da "vsi tisti birokrati, ki so lahko koristni, ne bi delali škode".

Upravni odbor je poudaril, da mora država nemudoma uskladiti vse tri dokumente in jih poslati v Bruselj. Že sedaj je pričakovati, da bomo do evropskih sredstev upravičeni šele leta 2016, opozarjajo.

GZS se je zavezala, da bo čim prej organizirala srečanje z novo ministrsko ekipo in soočila dosedanje delo GZS in strateških svetov z njihovimi ukrepi na tem področju. Hribar Milič je na seji upravnega odbora najavil tudi Vrh slovenskega gospodarstva, ki bo 14. oktobra, potekal pa bo v znamenju interaktivne razprave gospodarstva, stroke in politike. Svojo udeležbo so že potrdili predsednik vlade Miro Cerar in šest ministrov.