Slovenija z majhnimi koraki do zelenih delovnih mest

Natančne in poenotene definicije zelenega delovnega mesta v svetu še vedno ni, zato je oteženo tudi njihovo evidentiranje. Načeloma gre za takšna delovna mesta, ki povečujejo konkurenčnost gospodarstva z energetsko in snovno učinkovitostjo ter zmanjšujejo škodljive vplive na okolje.

"Gre za delovna mesta, ki istočasno varčujejo z naravnimi viri, združujejo prijetnost bivanja ter omogočajo preživetje, kar pomeni da združujejo okoljski, socialni in ekonomski vidik. Pojem zato odgovarja razumevanju trajnosti, ki je ena ključnih besed 21. stoletja," pravi Vovk Koržetova.

Spekter zelenih delovnih mest po njenem mnenju sega od najbolj enostavnih v kmetijstvu, uporabe varčnih strojev brez škodljivih izpustov v proizvodnji do visoko kvalificiranih delovnih mest na ravni upravljanja in mednarodnega sodelovanja. Kot dodaja, to odpira nove priložnosti v nasprotju z globalizacijo, ki je imelo za cilj zgolj profit.

Za Slovenijo bi lahko bili med najbolj zanimivimi projekti na področju trajnostnega turizma, ekološkega oziroma sonaravnega kmetijstva, tudi ravnanja z odpadki. "Največ možnosti imamo torej s pomočjo narave, žal pa družbenega okvirja in izobraženih ljudi za kaj takega še nimamo dovolj," meni Vovk Koržetova in dodaja, da je naša država še vedno bolj na ravni priprave dokumentov in administrativnih okvirov.

Glavna težava je po njenem, da v Sloveniji še vedno menimo, da bodo delovna mesta nastala kar sama od sebe oziroma, da so jih delodajalci dolžni odpreti. Danes se zelena delovna mesta po njenih besedah sicer že uveljavljajo preko socialnega podjetništva, a ta v resnici ne omogočajo preživetja. Brez sofinanciranja države namreč ne bi preživela, to pa pomeni, da pravi definiciji ne odgovarjajo, saj niso ekonomsko vzdržna.

Pravih zelenih delovnih mest v Sloveniji tako po mnenju Ane Vovk Korže še vedno ni. Trenutno so njihovi najbolj resni kreatorji predvsem lokalne skupnosti, ki dobijo subvencije, precej pa zaostajajo javni zavodi, z izjemo tistih, ki dobijo denar točno za te namene.

"V turizmu je sicer že kar nekaj takih delovnih mest, a jih tako ne imenujejo, saj se morda tega celo ne zavedajo. Po drugi strani pa nekateri menijo, da je dovolj za tako poimenovanje že, če imajo v poslovnih prostorih vklopljen varčni radiator," je kritična strokovnjakinja za okoljske zadeve.

Slovenija je tako med državami EU še vedno precej na dnu, medtem ko so v ospredju predvsem Nemčija, Avstrija in skandinavske države, močno pa jim sledijo nekatere mlajše članice EU kot so Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka.

"Še vedno nismo sprejeli odločitve, kaj bomo v prihodnosti. Če bi želeli biti prepoznani navzven, bi morali vizijo pripraviti na nacionalni ravni. Še najmanj deset let se bo zato vse skupaj dogajalo bolj na lokalni in regionalni ravni, potem pa bo morda kar avtomatsko pripeljalo do preboja," je še dodala Vovk Koržetova.

Statistični urad je konec lanskega leta sicer prvič objavil podatke o številu delovnih mest v sektorju okoljskega blaga in storitev v Sloveniji, teh je bilo leta 2011 nekaj več kot 30.000. Umanotera pa je v svoji analizi marca letos zapisala, da je v Sloveniji do leta 2020 skupaj z že obstoječimi ozelenjenimi potenciala za skoraj 250.000 zelenih delovnih mest.