Lov na zaklade Geocaching v Sloveniji vse bolj priljubljen

Geocaching je moderna oblika iskanja skritih zakladov z uporabo GPS-sprejemnikov, ki jih najdemo tudi v večini pametnih telefonov.

Igra poteka tako, da nekdo skrije zaklad - najpogosteje gre za plastično škatlico z določeno vsebino -, nato pa na spletni strani geocaching.com objavi njegovo lokacijo (zemljepisno širino in dolžino). Drugi igralci nato na osnovi lokacije in namigov poskušajo najti zaklad. Če so uspešni, svoje ime zabeležijo v knjižico, ki se nahaja v škatli, hkrati pa odkrit zaklad zabeležijo tudi na spletu.

Zakladi od Antarktike do Titikake

Zakladi so ponavadi skriti na zanimivih lokacijah, na primer ob naravnih in zgodovinskih znamenitostih, mnoge je najti tudi v gorah. Zakladi se ne skrivajo le v Sloveniji, ampak povsod - od raziskovalnih postaj na Antarktiki do otokov sredi jezera Titikaka med Perujem in Bolivijo. Po svetu jih je več kot 2,4 milijona.

"Geocaching nas velikokrat popelje na lokacije, kjer še nikoli nismo bili, in katerih brez igre mogoče tudi nikoli ne bi obiskali," so za STA pojasnili v slovenskem Geocaching klubu.

Gre za brezplačno igro za ljudi vseh starosti in kultur. Nekatere skrite škatlice so zelo primerne za otroke, nekatere zahtevajo dobro fizično pripravljenost, na primer tiste globoko pod vodo ali v gorah, nekatere pa na primer veselje do reševanja različnih ugank.

"Seveda pa je veliko zakladov zamišljenih in izvedenih na način, da družine ali posameznike popeljejo na sprehod ter nas vse povabijo, da obiščemo zanimive kraje in ljudi in nas tudi spodbudijo, da na zanimiv način preživimo dan ali pa vsaj kakšno uro," pravijo v društvu.

Za začetek svetujejo enostaven zaklad

Začetnikom svetujejo, da si priskrbijo ustrezno GPS-napravo oziroma pametni telefon z eno od brezplačnih aplikacij ter se registrirajo na spletni strani geocaching.com. Tam si nato poiščejo zaklad, ki naj za začetek ne bo prezahteven.

"V okolici Ljubljane bi bilo tako morebiti najbolje vzeti pot pod noge in se odpraviti na Čemšeniško grajsko pot po okolici Lavrice, kjer bomo ob vzponu na Molnik in nazaj lahko našli vrsto zakladov z manjšo oceno tako zahtevnosti najdbe kot težavnosti in se tako dobro spoznali s to igro," svetujejo v društvu.

V okolici Maribora pa priporočajo zaklad ob dvorcu Betnava, ki je skrit v parku in je nekoliko večji, kar je začetnikom in otrokom prijazneje in bolj atraktivno. V samem mestnem jedru sta tudi dva dokaj preprosta manjša zaklada, do katerih je dostop preprost in tudi skrita nista preveč zahtevno. Imenujeta se "Vinag Maribor" in "Židovski trg".

Prvi zaklad v Sloveniji skrit nad strunjanskimi pečinami

Začetki igre v Sloveniji segajo v leto 2001, ko je bil nad strunjanskimi pečinami skrit prvi zaklad. Od takrat se število zakladov v Sloveniji hitro povečuje, saj se zanimanje za igro veča. Danes jih je v Sloveniji skritih že okoli 3500, vsak dan pa se jim v povprečju pridružita še dva nova.

In koliko znaša slovenski rekord? "V Sloveniji ima iskalec z največ zabeleženimi zakladi okoli 7000 najdb v 29 državah v šestih letih iskanja. Največkrat najden zaklad v Sloveniji pa je zaklad, skrit na Ljubljanskem gradu, ki ima več kot 1400 vpisov od aprila 2005," odgovarjajo v društvu.

Igra je priljubljena tudi med tujimi obiskovalci. Največ tujcev opazijo v turistični sezoni, ko prevladujejo nemško govoreči obiskovalci, presenetljivo veliko pa je tudi Čehov in Slovakov, kjer je ta igra zelo popularna.

Kako se prvič lotiti lova na zaklad?

Najprej je seveda treba najti osnovne podatke na strani geocaching.com, jih preliti v navigacijsko napravo ali pametni telefon z ustrezno aplikacijo (Android, Apple). Osnovna oprema (vsaj svinčnik, nekaj stvari za menjavo, baterijska svetilka, nekaj malega orodja, npr. pinceto in podobno) ima vsak geolovec vedno s seboj, ponavadi kar v tako imenovanem geolovskem nahrbtniku.

Začetnikom je najbolje iskati zaklade, ki jih ni tako težko najti. Pri vsakem zakladu je tako podana tako imenovana D/T ocena, torej zahtevnost najdbe (D) in zahtevnost dostopa oziroma terena (T). Najlažja stopnja je 1, najtežja pa 5, kjer dejansko za najdbo potrebuješ veliko izkušenj in tudi pri dostopu posebno orodje (plezalno opremo, čoln in podobno). Seveda izkušenim geolovcem poseben izziv predstavljajo zakladi težavnosti 5/5. V zakladu je vedno vpisna knjiga oz. list, torej tako imenovani logbook.

Pri večjih zakladih pa je po navadi še nekaj stvari za menjavo, gre za manjše predmete, npr. igračke iz jajčk presenečenja, trakove za ključe, frnikole in podobno. Osnovno pravilo je, da vedno ko nekaj vzameš iz zaklada, nekaj vanj tudi vložiš in sicer naj bi bila vrednost menjalnih predmetov približno enaka. V zakladih se lahko nahajajo tudi tako imenovani sledljivčki, torej posebne ploščice ali kovanci, ki imajo unikatno sledljivo kodo. Te lahko iz zaklada vedno vzamemo, toda nato moramo na strani geocaching.com označiti, da smo jih vzeli in ko jih znova oddamo (ne smemo jih obdržati!) označiti (na spletu zapisati), kje smo jih oddali.

Več informacij za nadobudne geolovce je na voljo na spletni strani slovenskega Geocaching kluba http://www.geocacher.si/