Bistriški Alumero lani s pol milijona evrov dobička

V letošnjem letu Rosenstatter napoveduje podoben končni izkupiček ob še nekoliko povečani prodaji, ki jo ocenjujejo na 8,5 milijona evrov. Ob tem namreč načrtujejo za okoli pol milijona evrov investicij v tehnološke procese, eden od pomembnejših stroškov pa bi lahko bil tudi nakup poslovnih prostorov, ki so še vedno v lasti Hypo Leasinga.

Med večjimi gradbenimi projekti letošnjega leta je bistriški Alumero pridobil gradnjo aluminijske fasade na sedežu skupine Erber v vrednosti milijon evrov, ob tem pa vse bolj razvijajo segment novih manjših proizvodov kot so vrtno pohištvo, okna in fasadni izdelki. Trenutno ima podjetje 75 zaposlenih, še letos načrtujejo vsaj pet novih zaposlitev.

Slovensko podjetje tako postaja pomemben del Alumera, ki ima v poslovnem svetu že več kot dve desetletji izkušenj. Skupina je prisotna tudi na Nizozemskem in v Nemčiji, s podobno proizvodnjo kot v Sloveniji pa se ukvarja še na Poljskem.

Alumero je kmalu po stečaju Almonta junija 2012 nadaljeval proizvodnjo v Slovenski Bistrici, že pred tem pa je v postopku prisilne poravnave z vložkom nekaj več kot pol milijona evrov poskušal pomagati pri rešitvi usode Almonta. Avstrijci sicer ves čas dobro sodelujejo tudi z nekdanjimi lastniki družinskega podjetja v lasti aktualnega župana Makol Alojza Gorčenka.

Da so ti odnosi morda celo preveč prijateljski, pa priča ta teden objavljeno poročilo stečajne upraviteljice Almonta Romane Kruhar Puc, ki razkriva, da je ta skupaj z odvetniki že decembra lani kazensko ovadila takratno direktorico Andrejo Kurež, ki še danes vodi bistriško družbo, oba nekdanja prokurista Alojza Gorčenka in Borisa Šlambergerja ter družbo Alumero.

Kot je razvidno iz poročila, objavljenega na spletni strani Ajpesa, so kazensko ovadbo vložili zaradi suma nezakonitega prelivanja finančnih sredstev iz Almonta v Alumero v času prisilne poravnave prvega. Po oceni stečajne upraviteljice in upniškega odbora naj bi namreč bila prisilna poravnava junija 2011 predlagana zgolj z namenom nadaljnjega izčrpavanja Almonta.

Predlog prisilne poravnave je bil po mnenju prisilne upraviteljice poln neresnic in podatkov, ki so bili namenjeni zavajanju upnikov, da bi ti potrdili prisilno poravnavo, v okviru katere bi nekdanja uprava lahko še naprej izčrpavala družbo in upnikom še povečala škodo. Ob tem je bila dodatna škoda narejena zaradi posredništva pri poslih s strani Alumera, ki bi jih sicer Almont lahko opravil sam brez plačila provizij.

Na mariborskem tožilstvu so za STA potrdili prejem ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki pa se trenutno še vedno nahaja v preveritvi na Policijski upravi Maribor.