Alpina si je lani povrnila zaupanje, a še vedno potrebuje obratni kapital

Z natančnimi podatki o lanskoletnem poslovanju žirovske družbe in celotne skupine Alpine Delopst še ne razpolaga. Prvi podatki pa kažejo, da je slovenski del Alpine lani ustvaril okrog 48 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so leta 2012 prihodki znašali 44 milijonov evrov, za leto 2013 pa je bil načrt ustvariti od 45,5 do 46 milijona evrov prometa.

Medtem ko je bila prodaja lani boljša od planov, pa je poslovni izid slabši od postavljenih ambicioznih ciljev. Iz poslovanja bo izid po Delopstovih besedah okoli ničle, končna izguba brez morebitnih slabitev pa bo znašala približno milijon evrov, kar je tudi posledica precejšnjih posojil, ki jih je žirovska družba najemala v preteklosti.

Slabši izid Delopst pripisuje pomanjkanju obratnega kapitala. V prvem polletju s strani dobaviteljev, kupcev in bank še ni bilo pravega zaupanja v Alpino. "Šele kasneje, ko so videli, da se stvari postavljajo na svoje mesto, so nam kupci s predplačili začeli pomagati," je povedal Delopst, a dodal, da je zaradi prepozne izdelave večkrat prišlo do visokih stroškov, na primer za plačilo letalskih prevozov čevljev, da so bili ti pravočasno pri naročniku.

Tudi pri bankah si je Alpina v zadnjem letu pridobila več zaupanja, je prepričan Delopst, ki sodelovanje z bankami ocenjuje kot konstruktivno. Še vedno pa bi bilo za višjo stroškovno učinkovitost in boljše poslovanje Alpine zaradi sezonske narave dela ključen kratkoročni premostitveni kredit v višini treh milijonov evrov, s čimer bi zagotavljali, da bi bila obutev v njihovi maloprodajni verigi na voljo sočasno s konkurenco.

Delopst, ki kot direktor o potezah lastnikov, njihovih dogovorih z bankami in morebitni prodaji Alpine ne želi preveč govoriti, razume, da bi se banke rade rešile velike izpostavljenosti. Vendar kot pravi, bi bilo za Alpino bistveno povečanje obratnega kapitala, saj "tekmujejo s konkurenti, ki nimajo takšnega hendikepa".

Terjatve bank Alpine holdinga naj bi podobno kot v nekaterih drugih podjetjih, prek katerih so menedžerji lastninili družbe, sicer prevzela slaba banka. Eden izmed lastnikov in bivši direktor Alpine Matjaž Lenassi, ki prenosa terjatev za STA še ni mogel potrditi, meni, da bi bilo to dobro, saj se je lažje dogovarjati z eno kot s štirimi bankami.

Na zahtevo bank bo v Alpini ustanovljen tudi nadzorni svet, sestavljen iz treh predstavnikov bank, enega predstavnika lastnikov in dveh predstavnikov zaposlenih. Alpina pa je dobila tudi novo članico uprave Marjeto Janežič, ki je zadolžena za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.

V podjetju po besedah Delopsta vlada pozitivna klima. "To se pozna tudi na kolekciji, ki je bolj optimistična, bolj samozavestna," je po letu in pol vodenja žirovske družbe zadovoljen Delopst, ki optimistično zre tudi v leto 2014. Nova kolekcija je požela pozitivne odzive, razvojni oddelek pa stalno pripravlja novosti na segmentih pohodne obutve ter čevljev za tek na smučeh in za smučanje.

Glede na pripravljen petletni načrt je predvidena dvo- do petodstotna letna rast. Še višja rast, ki jo je Alpina ustvarila lani, pa je bila enakomerno porazdeljena po različnih segmentih modne in športne obutve ter po različnih svetovnih trgih.

Kljub razmeram v Sloveniji tudi na domačem trgu prodaja Alpinine obutve ni padla. Največje težave pa so v maloprodaji na trgih bivše Jugoslavije, kjer je zaradi slabih ekonomskih razmer težko doseči zaželen obseg prodaje, posebej glede na to, da Alpina ni najcenejša. "Nikoli tudi nismo pa nismo imeli želje, da bi bili najcenejši, temveč želimo biti eni najboljših," je izpostavil Delopst.

Kot je pojasnil, se jih od 1,5 milijona parov čevljev letno 600.000 še vedno dokonča v Žireh, čeprav ima Alpina svoje proizvodne obrate tudi v Bosni, Romuniji in na Kitajskem. V celotni skupini je 1800 zaposlenih, od tega jih je 142 zaposlenih v maloprodaji v 50 Alpininih trgovinah po Sloveniji, v samem podjetju v Žireh pa je 351 zaposlenih, od tega je le okrog 150 proizvodnih delavcev, ostali so povezani z delovanjem koncerna.