MDS za imetnike podrejenih obveznosti bank pričakuje nadomestilo

"Glede na to, da je ustavno sodišče v primeru t.i. Kramarjevega zakona odločilo, da bo nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar dobil svojo nagrado nazaj, ker mu je bila odvzeta s spornim zakonom - pri čemer se v presojo upravičenosti tu ne spuščamo - menimo, da bodo tudi imetniki podrejenih obveznosti v treh največjih bankah deležni finančnega nadomestila," so zapisali v Društvu Malih delničarjev Slovenije (MDS).

Na pozitivno odločitev Ustavnega sodišča RS glede njihove zahteve po njihovem nakazuje sredina izjava predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča, ki želi povrniti zaupanje v Ustavo RS, kot tudi hitrost odločanja o začasnem zadržanju, so dodali.

Ustavno sodišče je v sredo, ko je Slovenija dobila zeleno luč Evropske komisije, da lahko dokapitalizira NLB, NKBM in Abanko Vipa in jih s tem podržavi, zavrnilo predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje več členov novele zakona, ki imetnike podrejenega dolga vključuje v sanacijo bank.

Po oceni ustavnega sodišča bi to lahko pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike. To odločitev so v MDS in v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) obžalovali.

Sodišče pa je pobude za oceno ustavnosti novele zakona, ki so jih med drugimi vložili MDS, VZMD in državni svet, uvrstilo v absolutno prednostno obravnavo, s čimer sta stanovski združenji malih delničarjev zadovoljni.

"Ustavno sodišče je na nek način ugodilo tako vladi kot imetnikom podrejenih obveznosti, saj ni prevzelo tveganja, da bi šle tri banke v stečaj, če bi zadržali izvajanje spornih členov, po drugi strani pa je obvezničarjem dalo jasno vedeti, da njihova pričakovanja niso iz trte izvita," je komentiral predsednik Društva MDS Rajko Stanković. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo sodišče Banki Slovenije naložilo, naj jim poplača vse v višini 100 odstotkov s pripadajočimi obrestmi.

Poleg razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti vseh treh bank je v sredo Slovenija pred podržavljanjem treh bank razlastila ostalih 99.818 delničarjev bank. To po mnenju MDS odpira številna nerešena vprašanja, za katere pričakujejo takojšnje odgovore pristojnih.

Izpostavili so vprašanja, ali se lahko kapitalsko izgubo s tega naslova uveljavlja samo v letošnjem letu ali jo je možno prenesti v leto 2014, kdo bo nosil stroške zapiranja trgovalnih računov in kako bodo ta potekala, kdo bo nosil stroške ležarin pri KDD in pri BPH za leto 2013 ter ali bodo delničarji deležni morebitnega denarnega preostanka iz izplena od prodajah terjatev DUTB, saj bi jim ta pravica pripadala v primeru stečaja. Oškodovane delničarje bi lahko poplačali tudi z denarjem od uspešnih odškodninskih tožb zoper odgovorne za stanje v treh bankah, so opozorili.

V VZMD pa so izpostavili, da se ob tem dejanju "nobeni od treh bank oz. uprav ni zdelo vredno izraziti niti obžalovanja, kaj šele opravičila svojim vlagateljem, niti upnikom".

NKBM je imela pred omenjenim dejanjem po podatkih iz KDD 96.773 delničarjev, NLB 1992 delničarjev, Abanka pa 1057 delničarjev.

Lastnikov obveznic NLB 26. izdaje je bilo po podatkih MDS 1500, od tega 902 fizični osebi, lastnikov obveznic Abanke 14. izdaje je po oceni MDS okoli 200, od tega 70 fizičnih oseb, lastnikov obveznic NKBM 9. izdaje pa po oceni okoli 60, od tega 20 fizičnih oseb.

Banka Slovenije je v četrtek, po objavi rezultatov obremenitvenih testov, ki so bili predpogoj za državno sanacijo bank, objavila, da bo odpis podrejenih obveznosti pri NLB znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM 64 milijonov evrov, pri Abanki pa 120 milijonov evrov.