Direktorica RC Novo mesto za Krizno ogledalo STA: Brezposelnosti mladih se lotevamo z razvojnimi projekti

Novomeški RC, katerega glavni nalogi sta med drugim spodbujanje podjetništva in regionalnega razvoja v nekaj več kot 20 občinah jugovzhodne Slovenije in s tem tudi Pokolpja, se v zadnjih letih sooča z naraščajočo območno brezposelnostjo, hkrati pa z vse težjim zaposlovanjem mladih. Kako ste se lotili teh težav?

Stopnja brezposelnosti se povečuje predvsem pri mlajših iskalcih prve in nove zaposlitve. Med cilji jugovzhodne Slovenije je zato v novem programskem obdobju med letoma 2014 in 2020 ustvarjanje novih delovnih mest, tega pa smo se lotili pretežno z razvojnega vidika.

Že v preteklem programskem obdobju smo relativno zgodaj zaznali potrebo, da imajo mladi premalo priložnosti za zaposlovanje in predvsem za uporabo med svojim šolanjem doseženega znanja. Ker smo povezani s podjetništvom, pa smo želeli, da mladi začnejo razmišljati o svojih samostojnih podjetniških poteh, saj regijsko gospodarstvo pretežno sloni na velikih podjetjih, premalo pa je mikro in malih podjetij. Tako smo naše številne dejavnosti usmerili v podjetništvo med mladimi.

Ker je v dosedanjih usmeritvah države za naslednje programsko obdobje na več mestih zaznati pobude za razvoj novih oblik podjetništva in podjetništva med mladimi, pa pripravljamo več projektnih predlogov, s katerimi skušamo reševati problem zaposlovanja mladih, predvsem start-up podjetništva in širjenja mreže Podjetno v svet podjetništva. Novomeški RC sodeluje tudi pri programih usposabljanja, izobraževanja in mobilnosti Europe Direct.

Omenili ste številne dejavnosti za podjetništvo mladih. Katere so najpomembnejše?

Med dosedanjimi je bil projekt Mladiekoin, s katerim so dijaki in študenti dobili orodje za izražanje svojih podjetniških idej. Projekt je bil pri mladih, njihovih mentorjih in tudi pri podjetnikih dobro sprejet. Njegovi cilji so bili med drugim priprava 23 poslovnih načrtov eko-inovativnih proizvodov, dvojezična metodologija za mentorje podjetniških krožkov in razvoj eko-inovativnih idej, dvojezični priročnik za mlade in številni podjetniški krožki.

Kot vodilni partner projekta smo ga skupaj z več slovenskimi razvojnimi agencijami v času pred vstopom Hrvaške v EU z namenom prenosa znanja in izkušenj zastavili medregijsko. Tako smo v obeh regijah med drugim osnovali konzorcij inovativnih podjetnikov, postavili e-forum za razvoj projektnih idej in izvedli projektna kampa v Portorožu in na Reki. Ob zaključku projekta pa smo skupaj s Klubom mladih podjetnikov ustanovili pobudo Startup Novo mesto, ki nadaljuje z usmeritvami Mladiekoina.

RC podpira pobudo, saj mladim za njihove aktivnosti ponuja potrebno infrastrukturo, med programi Startupa Novo mesto pa so Kickup oz. pospeševalni program StartUP Story in StartUP Events. Programi so raznoliki in so namenjeni ciljni skupini mladih, ki jih zanima podjetništvo. Glavni program je trimesečni Kickup podjetniški pospeševalnik, njegovi udeleženci pa s pomočjo delavnic, gostujočih predavanj in mentorjev razvijajo svoje podjetniške zamisli vse do izdelave prototipa.

Opozorili ste, da se skušate medregijsko povezovati s sosednjo Hrvaško in predvsem izmenjevati znanje ter izkušnje.

Prvi tak projekt je bil prav Mladiekoin, med našimi načrti pa je še Mladisop s ciljem razvoja čezmejnega socialnega podjetništva med mladimi. Omenjeno področje pokriva tudi predvideni projekt Slohrasocionet, ki bo spodbujal razvoj novih oblik zaposlovanja, pri čemer so ena izmed ciljnih skupin prav mladi.

Kako pa regionalno povezovanje s Hrvaško poteka v gospodarskem in razvojnem smislu?

S Hrvaško smo v bližnji preteklosti sodelovali tudi na drugih področjih in ne samo pri mladih. Najprej smo izoblikovali projektno partnerstvo Slohra, ki je sestavljena iz partnerjev razvojnih agencij iz Novega mesta, Kopra, Pivke, Pulja, Reke in Karlovca. Projektno partnerstvo pa deli izkušnje s področja gospodarstva, izobraževanja, razvoja in na podlagi skupnih interesov pripravlja nove projektne predloge za skupni razvoj obmejnega območja. Pomemben instrument čezmejnega sodelovanje je bil med letoma 2007 in 2013 program IPA Slovenija - Hrvaška. Na trajnostni razvoj območja ob Kolpi pa sta najbolj vplivala skupna projekta Curs Colapis in Izvori življenja.

Kaj pa sodelovanje na področju gospodarstva?

Na področju gospodarstva in skupnega ekonomskega prostora s projekti, kot sta Slohra Zonet in Slohra Globalnet, spodbujamo povezovanje podjetij, organizacij in inkubatorjev v nova podjetniška sodelovanja ter skupen nastop na trgih. Razvoj čezmejnega turizma s povezovanjem naravne in kulturne dediščine ter avtohtonih proizvodov obmejnega projektnega območja je spodbujal projekt Slohra Heritage, sicer pa je za skupno medobmočno sodelovanje ob Kolpi na gospodarskem in drugih področjih izrednega pomena čim prejšnje izboljšanje prometnih povezav z izgradnjo cest tretje in 3a. razvojne osi.