Direktor Belimeda za Krizno ogledalo STA: Letos nameravamo prihodke povečati

Grosupeljska družba Belimed je bila ustanovljeno leto 1991 in je ena izmed štirih proizvodnih družb v švicarski skupini Belimed. Slovenska podružnica se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in trženjem pomivalno dezinfekcijskih strojev in sistemov za področja medicine, farmacije in laboratorijev, pri čemer pokrivajo področje Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Črne gore ter Makedonije.

Podjetje zaposluje 130 ljudi, decembra pa so uradno odprli 10.000 kvadratnih metrov poslovno-proizvodnih prostorov v vrednosti 12,8 milijona evrov. Slovesnega dogodka ob odprtju so se udeležili številni domači in tuji visoki gostje iz politike in gospodarstva, med njimi predsednik vlade Janez Janša, veleposlanik Švice v Sloveniji Robert Reich, župan Občine Grosuplje Peter Verlič in generalni direktor skupine Belimed Claus Martini.

Pred kratkim ste odprli nove prostore. Ste že začeli s proizvodnjo?

Že od septembra poteka proizvodnja dosedanjega programa v novih prostorih. Trenutno potekajo izobraževanje in priprave na pričetek proizvodnje novega izdelka, ki se je do sedaj proizvajal v sestrski družbi skupine Belimed. Gre za proizvodnjo enega izmed večjih pomivalnih strojev, ki bodo namenjeni za ameriški trg.

Zakaj je prišlo do investicije ravno v Sloveniji?

Pri Belimedu imamo že sedaj kompetence za dva pomembna programa, prvi je izdelava vstavkov in opreme za pomivalne termodezinfektorje, drugi pa za farmacevtsko področje, kjer gre za razvoj, izdelavo in prodajo največjih pomivalnih sistemov. V lanskem letu so bila med našimi kupci podjetja GlaxoSmithKline, Slagene, Knim, Krka, letos pa imamo že veliko aktualnih ponudb. V Sloveniji želimo povečati proizvodnjo prav za ta segment.

Koncern Belimed vidi v slovenski podružnici motivirano delovno okolje, veliko znanja, rezultati v zadnjih desetih kažejo osem- do desetodstotno rast prihodkov, pripadnost podjetju je velika, saj je v Grosupljem zaposlenih tudi veliko delavcev iz bližnje okolice. Prednost pa je tudi članstvo v Evropski uniji, dobre prometne povezave, od letališča smo oddaljeni le pol ure, v skupini Belimed pa smo vse od leta 1997.

Kakšno vlogo igra slovenska podružnica Belimeda znotraj skupine?

Grosupeljsko podjetje ima znotraj koncerna pristojnosti tako proizvodnega kot tudi prodajnega podjetja. Na eni strani proizvajamo izdelke za potrebe drugih delov koncerna, pri čemer je 60 odstotkov naše proizvodnje namenjene za farmacijo, 40 odstotkov pa zdravstvo, na drugi pa gre za prodajo v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije. Na tem področju smo v letošnjem letu ustvarili 4,3 milijona evrov prihodkov. Na ravni skupine Belimed sicer ustvarja prihodke v višini 200 milijonov švicarskih frankov (160 milijonov evrov), prihodki grosupeljskega podjetja pa so v letošnjem letu znašali 13 milijonov frankov (10 milijonov evrov), kar je okoli šest odstotkov celotnih prihodkov skupine. V letošnjem letu je naš cilj prihodke povečati na 16 milijonov evrov.

Kakšno je stanje na domačem tržišču?

Slovenski farmacevtski trg je okviru Belimeda prihodkovno dokaj uspešen, po zaslugi velikih investicij farmacevtskih podjetij Krke in Lek Novartisa. Drugih večjih investicij v Sloveniji ni, na Hrvaškem pa je pomembno predvsem farmacevtsko podjetje Pliva. Tukaj imamo tudi dobre obete za naslednje leto. Na drugih trgih na Balkanu je bil pred leti pomemben makedonski Alkaloid, drugih večjih investicij v republikah nekdanje Jugoslavije pa trenutno ni.

Kako pa je na področju naprav za zdravstvo, kjer so glavni kupci zdravstvene ustanove?

Na medicinskem področju je bilo letos zelo malo investicij, javnih razpisov je zelo malo, in še ti se pogosto ponovijo, dogajajo se pritožbe ponudnikov in nato sledijo zelo dolgotrajni postopki. Kar nas še dodatno omejuje, pa je dejstvo, da je pri javnih razpisih v Sloveniji pomembna izključno cena. V Avstriji, Švici in drugod po Evropi je pri javnih natečajih seveda pomembna cena, poleg tega pa tudi reference, servis, zadovoljstvo, preteklo sodelovanje in lokalna proizvodnja. V letošnjem letu je koncern Belimed pridobil na javnem razpisu ogromno naročilo za eno izmed največjih bolnišnic v Münchnu, in kljub temu da se je konkurent pritožil, so v Nemčiji to pritožbo rešili v dveh mesecih in pol. Če gledamo naše postopke v primeru pritožb, pa se zadeva zavleče za eno leto in nazadnje se razpis ponovi ali razveljavi, kar je izguba časa. Seveda pogosto tudi zato, ker gre za interese uporabnikov po dobavi konkretnega proizvajalca oziroma opreme.

Ste zadovoljni s kadri pri nas?

Kadri so problem. Sistem izobraževanja za našo panogo je šibak. V tujini imajo še vedno šolski sistem s poudarkom na praktičnem šolanju vajencev in mojstrov. Novi proizvodni procesi so zelo zahtevni in tu ni primerjave z nekimi serijskimi proizvodnimi postopki, kjer podjetje ljudi izobrazi, jim uredi delovno okolje, nato pa so pridni, delavni in pri delu ni sprememb. Gre za višji nivo poklicnega dela in zato je pri nas premalo poklicnega znanja, izobrazba mladih je preveč splošna. Tudi na zavodu za zaposlovanje ni ustreznih kadrov za našo panogo - to so varilci, brusilci, monterji, in pa seveda strojni in elektro inženirji. V tujini zavodi za zaposlovanje nudijo nezaposlene z dokaj velikim znanjem, tako se najet delavec lahko zelo hitro vključi v delo. Pri nas pa ni možnosti najema delavcev za daljše obdobje v primerih povečanih naročil. Mehatroniki sicer že prihajajo iz šolskega sistema in ta poklic bo za nas dokaj uporaben. Nekaj jih že imamo, nekaj jih tudi štipendiramo. V naslednji dveh do treh letih na področju teh kadrov pričakujemo 30 novih zaposlitev.

Kje podjetje vidite čez pet let?

Čez pet letim vidim podjetje kot eno izmed uspešnejših Belimedovih proizvodnih podjetij z okoli 200 zaposlenimi - na nivoju koncerna obstajajo štiri proizvodna podjetja.

Kje čez pet let vidite Slovenijo?

Slovenija ima zelo dobre možnosti, vendar pa bo treba na političnem področju precej stvari spremeniti, preden bo lahko gospodarstvo zaživelo. Ne le da imamo uspešne določene panoge, kot so farmacija in informacijska tehnologija, ampak da bo prišlo do gospodarske rasti, investicij, zaposlovanja in posledično dvige standarda državljanov.