Gospodarstveniki: Slovenija naj se pri razvoju iz krize opre na lastne konkurenčne prednosti

Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan je med glavnimi nalogami podjetij v tem trenutku naštel zmanjševanje zadolženosti, optimizacijo procesov in povečanje denarnega toka iz poslovanja.

"V samih procesih je veliko prostora za optimizacijo, v sodelovanju z bankami in finančnimi družbami pa se da marsikaj storiti," je poudaril.

Ravno Intereuropa, ki je svojo zadolženost iz 196 milijonov evrov v treh letih zmanjšala na 108 milijonov evrov, je po njegovem mnenju lahko primer, kako podjetje spet postaviti na pravo pot.

Po mnenju predsednice zbornice osrednjeslovenske regije pri Gospodarski zbornici Slovenije Marte Turk bo veliko odvisno tudi od državne industrijske politike, saj brez močnih podjetij in velikih izvoznikov ni mogoče pričakovati uspešnega dela kooperantov in obrtnih dejavnosti.

Podpredsednik poslovodnega odbora družbe Hidria Miloš Šturm pa je kot bistveno za uspešno soočanje s krizo navedel, da imajo podjetja ustrezne poslovne modele oziroma vizije.

V Sloveniji bo treba po njegovem tudi definirati, katere tehnologije so za razvoj močne industrije ključnega pomena, in opredeliti, katera temeljna znanja in raziskave potrebujemo, da bomo ob podpori ustreznih tehnologij prišli do izdelkov, ki jih bomo ponudili na trgu.

Banke bo treba spraviti v tako stanje, da bodo lahko spet podpirale razvoj gospodarstva. Določene stvari pa bi lahko po njegovem postorila tudi država, in sicer predvsem v gradbenem sektorju, ki je zaradi multiplikativnih učinkov pomemben za razvoj gospodarstva.

"Boli me, ko gledam, kako smo včasih indiferentni, do tega, da firma propade," je še izpostavil. Bolj kot glede tega, da se iz krize ne da, je tako sam pesimističen glede tega, ali bomo v Sloveniji iz krize hoteli.

O tem, da brez financiranja s strani bank večje stopnje rasti ni mogoče doseči, se je strinjal tudi Gortan. V Sloveniji moramo po njegovem predvsem razvijati dejavnosti, ki jih že imamo, kot kot sta denimo logistika in turizem.

Tako je za konkurenčnost koprskega pristanišča izjemnega pomena, da je povezano s svetom, za kar potrebujemo ustrezno infrastrukturo, je še poudaril.

Po mnenju člana uprave Unicredit banke Slovenija Damijana Dolinarja bo do leta 2020 več slovenskega gospodarstva v rokah tujega kapitala, česar pa se sam ne bi bal, saj lahko tuj kapital prinese tudi znanje in sodobne prakse.

Dolinar je obenem opozoril, da je treba razmišljati, kako zaposliti generacijo mladih, ki pravkar vstopa na trg dela, če ne želimo tvegati, da to generacijo izgubimo.

Trg delovne sile se bo moral zato v prihodnosti po njegovem sprostiti in postati veliko bolj fleksibilen. Tako bodo tudi mlade generacije dobile svojo priložnost, povečala se bosta produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, je poudaril.

Turkova je opozorila še, da imajo predvsem mala podjetja velike težave pri prodoru na tuje trge. Po mnenju direktorja podjetja Lovro smp Petra Lovrečiča pa podjetnike pesti zapleten birokratski aparat, ki jim nemalokrat otežuje pot do cilja, namesto da bi jim pomagal.