Direktor Elektra Primorske za Krizno ogledalo STA: Zeleni viri ne bodo nikoli zadostili potrebam po električni energiji

Blažica je nadzorni svet Elektra Primorske med 14 prijavljenimi kandidati prepričal s svojo vizijo razvoja. V njem je izpostavil tudi pridobivanje električne energije iz okoljsko čistih, zelenih oz. obnovljivih virov.

Zanj so vetrne elektrarne še posebej zanimive, ker je veter res čist vir. Ko so vetrne elektrarne postavljene v okolje, med obratovanjem ne vplivajo bistveno na okolico, po končanem obratovanju jih lahko odstranimo na enostaven način in v okolju ponovno vzpostavimo prvotno stanje, je pojasnil.

Pri proizvodnji električne energije iz vetrnih elektrarn po njegovih navedbah ni nikakršnih emisij v okolje ali kakršnihkoli drugih nevarnih kemičnih snovi ali odpadkov, gradnja je hitra, stroški obratovanja pa so nizki. Postavitev vetrnih elektrarn torej pomeni skrb za trajnostni razvoj. V družbi Elektro Primorska zato podpirajo take projekte in si želijo, da bi podobni projekti v Sloveniji zaživeli.

Kaj se dogaja z vašim projektom vetrne elektrarne na Volovji rebri?

Projekt vetrne elektrarne, ki ga želi Elektro Primorska zgraditi na Volovji rebri, se je začel praktično že pred desetimi leti in v tem času se je marsikaj dogajalo. Kupovali smo potrebna zemljišča, izdelali smo tehnično dokumentacijo ter pridobili gradbeno dovoljenje, ki je trenutno aktivno. Začeli smo izvajati tudi manjša gradbena dela. Vendar pa sem prav zaradi tega dolgega obdobja, ki je preteklo od začetka projekta do danes, želel, da projektna skupina pripravi novo osveženo analizo in prvi teden v novembru naj bi bila pripravljena.

Ali načrtujete, da boste prvotni načrt nadgradili, mogoče z boljšimi tehnološkimi rešitvami?

Potrebno je upoštevati realnost tega trenutka, v katerem se nahajamo. Rešitve, ki jih predvideva veljavno gradbeno dovoljenje, predvidevajo vgradnjo vetrnih turbin z močjo 850 kW. Vedeti moramo, da so tehnološke rešitve vetrnih turbin razreda velikosti 850 kW danes tehnološko na višjem nivoju, kot so bile pred desetletjem, zato zagotavljamo, da bodo na lokaciji Volovja reber inštalirane vetrne turbine, ki vsebujejo najnovejšo tehnologijo na področju izrabe vetrne energije.

Poudariti moramo tudi, da bomo skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem in energetskim soglasjem inštalirali vetrne turbine, katere moči posamezne enote ne presegajo 850 kW. Poleg tega se na lokaciji Volovja reber pojavljajo tudi drugi problemi, če bi se odločili za vgradnjo vetrnih turbin večjih moči, in sicer se pojavlja problem transporta delov vetrnih turbin na samo lokacijo.

Zakaj vztrajate na Volovji rebri, saj je veliko še drugih, prav tako primernih lokacij?

Zagotovo so še zanimive lokacije, Elektro Primorska je pred leti opravljala več meritev na več mikro lokacijah. Vendar kaj dlje od meritev na drugih lokacijah nismo šli, nimamo nobenih izdelanih študij ali poslovnih načrtov. Vendar imamo prav na Volovji rebri kupljena tudi že zemljišča, zato je ta investicija v taki fazi, da se moramo resnično samo odločiti kdaj in kako. Resnično bi radi s projektom Volovja reber počasi zaključili - ali gremo v izgradnjo ali pa to poglavje zapremo in gremo na novo lokacijo.

Koliko vas pri teh vaših načrtih ovira Natura 2000 ali kakšni drugi okoljevarstveni načrti?

Popolnoma jasno nam je, da ne moremo mi ali kdorkoli drugi graditi tam, kjer bi si to kdorkoli spomnil ali zaželel. Treba je upoštevati okolje in mogoče tudi dejstvo, da se je ob načrtovanju projekta na Volovji rebri ta okoljevarstveni trenutek nekoliko zanemarjal. Res pa je tudi, da okoljevarstveniki včasih nekoliko pretiravajo.

Pri tej investiciji se mi zdi, da je počasi le začel zmagovati razum. Glede na to, da je veter resnično najbolj čista oblika energije, bi bilo nespametno, da teh investicij v vetrne elektrarne ne bi delali, sploh pa tam, kjer zaradi tega okolje niti malo ne bi bilo ogroženo. Mislim, da gremo v pravi smeri, saj je zgodovina eno, prihodnost pa nekaj popolnoma drugega.

Torej tudi vi vidite prihodnost v čisti, zeleni energiji?

Osnovna naloga družbe Elektro Primorska je v zagotavljanju, da distribucija električne energije poteka zanesljivo in kakovostno, tudi iz t.i. razpršenih virov. Ob tem pa morate vedeti, da t.i. zelena energija nikoli ne bo mogla nadomestiti standardnih proizvodnih virov električne energije.

Ali potreba po električni energiji še vedno raste?

Trg električne energije v Slovenji trenutno nekoliko stagnira, vendar so dolgoročne napovedi take, da bo še rasel. Stagnacija trga je posledica gospodarske krize, kar na Primorskem še posebej čutimo. Podatki o distribuirani električni energiji zelo jasno kažejo, da je gospodarstvo v nekem krču, ker se je količina energije zmanjšala za dva odstotka.

Ob tem vemo, da to ni nek globalni trend in da se bodo ti rezultati v prihodnje popravili. Do tega bo prišlo tudi zaradi številnih ukrepov učinkovite rabe energije, ki so usmerjeni predvsem k zmanjševanju rabe fosilnih goriv in emisij, kar je v korist predvsem električni energiji. Slednja bo v prihodnje le še pridobivala na vrednosti, posebno če bo pridobljena iz obnovljivih, zelenih virov. In pri tem rastočem trgu želimo sodelovati tudi v Elektro Primorski, tako v projektih pridobivanja zelene energije kot pri uvajanju učinkovite rabe energije.

Glede na nenehne podražitve nafte mislite, da je prenizka tudi cena električne energije?

Težko bi komentiral ceno električne energije, ker imam premalo podatkov o strošku proizvodnje na domačem trgu. Glede na to, da povpraševanje raste, se s tem ustvarjajo neke škarje med potrebami in dejansko ponudbo. Moje osebno mnenje je, da električna energija pridobiva na pomenu in bi morala že zaradi tega posledično malenkostno rasti. Ne verjamem pa, da bi cena električne energije kdaj tako skokovito rasla kot na primer cena nafte.

Vendar ste tudi slovenska elektro podjetja dobila konkurenco v Gen-I in Petrolu. Koliko se to pozna pri vas, vaši hčerinski družbi E3, koliko odjemalcev je zamenjalo ponudnika?

Konkurenca se zagotovo pozna, z odprtjem trga so se začela vzpostavljati nova razmerja. Po pričakovanju sta nam dva največja konkurenta, eden bolj uspešno kot drugi, pobrala del trga. Če sem konkreten - nas so zapuščali predvsem gospodinjski odjemalci, na trgu poslovnih odjemalcev pa v zadnjih mesecih celo pridobivamo nazaj zaupanje naših starih odjemalcev. Cena za dobavljeno energijo je seveda ključna. Ker se segment poslovnih in gospodinjskih odjemalcev zelo razlikujeta, so poslovni odjemalci potrebni tudi nekoliko drugačne obravnave kot gospodinjski odjemalci. Tu mislim predvsem na dober odnos, razvejano prodajno mrežo, sistem skrbnikov, ki so dnevno v stikih z odjemalcem in drugo. E3 je v letu in pol izgubil približno pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev.