Na območju Slovenije, natančneje v Podsabotinu v Goriških Brdih, so potrdili najdbo azijskega ambrozijskega podlubnika, novega škodljivca iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov pod lubjem in v lesu ter vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih. Rastlina lahko zaradi tovrstne izčrpanosti propade.
Eden pomembnih izzivov ohranjanja dobrega stanja morskega okolja je poleg vstopanja škodljivih snovi, invazivnih organizmov ali podnebnih sprememb tudi zvočno onesnaževanje morja. V zadnjih 50 letih se je hrup predvsem na račun večjega ladijskega prometa močno povečal. Podvodni hrup lahko močno škoduje morskim organizmom, povzroča motnje v komunikaciji, spremembe v obnašanju ter celo fizične poškodbe živali.
Slovenski znanstveniki so pred kratkim prišli do pomembnega odkritja visokotemperaturne spinske tekočine v plastovitem kristalu TaS2. Posebnost odkritja je v tem, da spinska tekočina preživi do razmeroma visokih temperatur, ki jih je mogoče dokaj enostavno doseči v laboratoriju. To prinaša pomembne implikacije za uporabo v kvantnih tehnologijah, je pojasnil znanstvenik Martin Klanjšek. Članek o odkritju je bil objavljen v ugledni znanstveni reviji Nature Physics.
Znanstveniki v skupini ATLAS v Cernu, v kateri že 20 let delujejo tudi slovenski znanstveniki, so našli dokaze za proces sipanja svetlobe na svetlobi pri visoki energiji. S tem so eksperimentalno potrdili eno prvih napovedi kvantne elektrodinamike iz leta 1933, je za STA povedal vodja slovenske ekipe na detektorju ATLAS v Cernu Marko Mikuž.
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) in ljubljanska univerza v septembru organizirata tretji mednarodni Falling Walls Lab 2017, na katerem vsako leto izberejo najbolj prebojne ideje. Letošnja novost sta dve brezplačni obvezni delavnici javnega nastopanja in učinkovite predstavitve, so sporočili z LUI.
V kraški jami blizu Sežane so našli ostanke živalskih kosti verjetno iz konca pleistocena. Nanje je s skupino jamarjev po naključju naletel sežanski jamar Ludvik Husu. Kot je povedal za STA, so se mu zdele zanimive, zato jih je nekaj prinesel iz jame v pregled. Kosti so po besedah arheologa Borisa Kavurja verjetno stare med 18.000 in 14.000 let.
Raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS) ter Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani so prišli do odkritja, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Odkritje prinaša nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Mlada raziskovalka Instituta Jožef Stefan (IJS) Urška Gabor je zmagala na tekmovanju najboljših evropskih mladih raziskovalcev v Budimpešti. V zmagovalnem predavanju je opisala rezultate svojega doktorskega dela, ki prinaša nova spoznanja za področje elektronskih naprav naslednjih generacij, so zapisali na IJS.
Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel prvi del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA. Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, obsega podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat, je za STA povedal direktor arhiva Bojan Cvelfar.