Mladostniške sanje o Nasi dobile krila nad Počkom

V dopoldanskih urah je vojaški poligon Poček, običajno prizorišče strogih vojaški vaj, za nekaj ur oživel v povsem drugačnem duhu. Med gozdovi in makadamskimi potmi, obkroženimi z opozorilnimi tablami, se je široka odprta jasa spremenila v začasno izstrelišče raket. S svojo razgibano površino je delovala kot prizorišče z drugega planeta.

Na razgledni točki ob izstrelišču so se zbirali nadobudni osnovnošolci in dijaki. S sateliti v velikosti pločevinke, pripravljenimi na izstrelitev z raketo, so čakali, da se njihova misija začne. "Ko bom starejši, bom delal za Naso," je v duhu tekmovanja samozavestno rekel eden od osnovnošolcev.

Veter je nosil napetost in tihe pogovore o zadnjih tehničnih podrobnostih, ob odštevanju pa je nastopila napeta tišina. Raketa je hitro in silovito poletela v nebo, s seboj pa na približno kilometer višine ponesla vrsto malih satelitov.

Nekaj trenutkov so bili pogledi uprti v nebo. Nenadoma pa je vzdušje preplavil navdušen krik dijaka: "Vidim jih!"

Sateliti, vpeti v majhna pisana padala, so začeli padati proti tlom, vsak s svojo znanstveno nalogo. Veselje ob uspešni izstrelitvi se je hitro razširilo med udeležence, ki so se razkropili po jasi in iskali svoje satelite.

Vsak satelit s svojo znanstveno misijo

CanSat in CanSat Junior je tekmovanje, ki mladim ponuja priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj na področju vesoljskih tehnologij in znanosti, hkrati pa spodbuja zanimanje za nadaljnje izobraževanje ter kariero v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. V sodelovanju s Slovensko vojsko ga organizira ESERO Slovenija. Slednji je sodelovalni projekt med Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) in nacionalnimi partnerji. Kot je ekipi STA pojasnila ena od organizatorjev tekmovanja in ESERO koordinatorka za izobraževanje Monika Tisel, v sklopu tekmovanja ekipe opravijo celoten proces načrtovanja vesoljske misije.

"Vsaka ekipa zasnuje in sestavi svoj mini satelit v velikosti pločevinke, ki vključuje delujoče senzorje, komunikacijski modul in sistem napajanja. Ko se satelite izstreli v nebo, se nato začne njihova misija. Ta vključuje izvedbo znanstvenega poskusa, varen pristanek in analizo zbranih podatkov," je dejala.

Dijaki in osnovnošolci so morali opraviti dve nalogi. V okviru primarne misije, ki je bila enaka za vse, so morali izmeriti temperaturo in tlak v ozračju ter na podlagi teh podatkov izračunati višino, s katere je bil satelit izpuščen, in hitrost njegovega padanja proti tlom. Poleg tega pa so si ekipe same izbrale tudi sekundarno misijo.

"Ta je popolnoma prepuščena domišljiji in interesom ekip. Navdih pogosto črpajo iz resničnih vesoljskih projektov, lahko pa razvijejo tudi popolnoma svoje, kreativne ideje. Lahko se odločijo, da bodo med letom fotografirale zemeljsko površje in sestavile zemljevid, merile kakovost zraka, vsebnost ozona ali kaj drugega po lastni izbiri," je poudarila.

Med tekmovalci je bila tudi ekipa VegaSat dijakov iz Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Vegova. "Letošnji cilj naše ekipe je bilo zajemanje in analiza podatkov z vseh senzorjev, ki smo jih pritrdili na naš satelit. Uporabili smo senzorje za merjenje pospeška, gibanja, pa tudi prisotnosti različnih plinov, kot so butan, propan, alkohol, ogljikov monoksid in drugi. Poleg tega imamo dve kameri, eno klasično in eno termalno, ki med padanjem snemata površje pod satelitom," nam je navdušeno pripovedovala članica ekipe Tia Udovičić.

Na tleh so imeli pripravljeno tudi postajo z algoritmom, ki prejete slike in podatke obdeluje. "Namen našega projekta je namreč iz teh podatkov prepoznati območja, ki bi lahko predstavljala potencialno nevarnost, na primer zaradi prisotnosti nevarnih plinov, možnosti požarov ali znakov bolezni dreves," je pojasnila. "Želimo poiskati načine, kako s pomočjo takih tehnologij prispevati k bolj učinkovitemu in okolju prijaznemu spremljanju narave," je dodala.

Tekmovanje, ki sklepa prijateljstva

Na tekmovanje so se pripravljali kar sedem mesecev, a pot do izstrelitve je bila vse prej kot lahka. "Velikokrat smo morali improvizirati, a prav v tem je čar tekmovanja. Iz teh izkušenj se naučimo, kako hitro in učinkovito reševati zelo specifične probleme, ki lahko ogrozijo potek misije. V današnjem svetu, kjer se tehnologija in znanost izjemno hitro razvijata, so takšne veščine izjemno dragocene," je povedala mentorica ekipe VegaSat Ema Škerl.

Kot je dodala dijakinja Tia Udovičić, je CanSat več kot le tekmovanje. "Gre za povezovanje ekip, za sodelovanje, spoznavanje novih ljudi, izmenjavo znanja in sklepanje prijateljstev. Ne gre zgolj za to, kdo bo boljši, ampak za to, da skupaj rastemo. Tekmovanje nas je večkrat pripeljalo do roba naših zmogljivosti, a prav to nas je spodbudilo, da presežemo sami sebe in naredimo korak naprej, tako v znanju, razumevanju in timskem delu," je dejala.

Zmagovalne ekipe na Nizozemsko

V soboto je ekipe čakala še predstavitev projektov pred ocenjevalno komisijo. Ekipa VegaSat je v napredni kategoriji CanSat zasedla drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo ekipi Perkmandlci iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje.

Zmagala pa je ekipa AquilaSAT iz Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj. Čeprav je bil njihov satelit na raketi, ki je strmoglavila, so ves čas uspešno prejemali podatke. Kot sekundarno misijo so razvili pristajalni sistem z nogicami, ki bi satelit po pristanku postavil pokonci. Ker je slednji pristal pod površjem zemlje, ta del ni uspel, a z dovršeno tehnično rešitvijo in znanstvenim pristopom so dokazali, da so kos pravim vesoljskim izzivom, so zapisali v obrazložitvi.

V kategoriji CanSat Junior so zmagali edini predstavniki, ekipa RADIA iz Osnovne šole Rodica. Zmagovalce bo Esa povabila na dvodnevni izobraževalno-zabavni dogodek Vesoljski inženir za en dan, ki bo potekal v juniju v prostorih Ese na Nizozemskem.