Lani opravljenih več delovnih ur

Na rast skupnega števila opravljenih delovnih ur v zadnjih treh mesecih lani je vplivalo več dejavnikov, med drugim večje število opravljenih plačanih delovnih ur. Delež opravljenih delovnih ur med plačanimi urami se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej zvišal za 0,7 odstotne točke na 76,1 odstotka.

Zaposlena oseba, ki je prejela plačo in oz. ali nadomestilo plače v breme delodajalca, je mesečno opravila v povprečju 130 delovnih ur oz. za 3,7 odstotka ali za pet delovnih ur več kot v zadnjem četrtletju 2023.

Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposlenega se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem leto prej povečalo v vseh področjih dejavnosti, najizraziteje ali za 9,4 odstotka v rudarstvu.

V zadnjem lanskem četrtletju so v povprečju največ delovnih ur na mesec opravile osebe, zaposlene v področju zdravstvo in socialno varstvo, in sicer 135 ur oz. pet več od državnega povprečja. Na to je vplivalo večje število opravljenih ur plačanega in neplačanega nadurnega dela.

V letu 2024 kot celoti so povprečno največ delovnih ur na mesec poleg zdravstva in socialnega varstva opravili v prometu in skladiščenju ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, in sicer 135 ur.

Skupno število opravljenih delovnih ur je bilo v lanskem zadnjem četrtletju večje kot v predlanskem v skoraj vseh področjih dejavnosti. V poslovanju z nepremičninami se je povečalo za šest odstotkov, v rudarstvu pa zmanjšalo za 3,1 odstotka.

Medtem so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v lanskem zadnjem četrtletju povprečno za 6,8 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej. Plače za tovrstno delovno uro so se dvignile za sedem odstotkov, drugi stroški dela pa za 5,5 odstotka, je danes v ločeni objavi zapisal statistični urad.

Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se zvišali v vseh področjih dejavnosti, najizraziteje v rudarstvu (za 16,5 odstotka). Sledili sta področji poslovanje z nepremičninami in gradbeništvo. Najmanj so se najmanj dvignili v dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 1,3 odstotka). Sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.