Miha Škerlavaj za StudioEF: Postherojsko vodenje kot premik pozornosti od posameznika k skupini
Ljubljana, 11. marca - Način vodenja, pri katerem vodja v ospredje ne postavlja sebe, temveč zaposlene, je učinkovitejši in lahko pomembno prispeva k dolgoročnemu uspehu podjetja, je za StudioEF, skupni projekt Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in STA, dejal profesor Miha Škerlavaj. Takšen postherojski tip vodenja je po njegovih ugotovitvah v podjetjih prisoten bolj, kot se morda zdi na prvi pogled.
Ljubljana, EF.
Pogovor s profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Mihom Škerlavajem v okviru projekta StudioEF.
Foto: Sani Karić/STA
Ljubljana, EF.
Pogovor s profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Mihom Škerlavajem v okviru projekta StudioEF.
Foto: Sani Karić/STA
Kot je pojasnil Škerlavaj, gre pri postherojskem tipu vodenja za enega novejših, ki združuje tako imenovano uslužnostno in porazdeljeno vodenje: "Poudarek daje temu, da marsikateri izziv, ki se ga danes lotevamo v poslovnem svetu ali drugje, zahteva medsebojno sodelovanje."
V ospredju je torej povezovanje pozitivnih lastnosti večje skupine ljudi namesto individualističnega pristopa. "V tem primeru torej potrebujemo vodjo, ki ni zazrt v lasten ego ter svojo veličino, lik in pomen, temveč je osredotočen na smisel in poslanstvo, ki mu sledi določena organizacija," je poudaril.
Tak tip vodenja je po Škerlavajevih ugotovitvah v podjetjih prisoten precej bolj, kot se morda zdi na prvi pogled oziroma na podlagi spremljanja medijskih vsebin. Kot zelo spodbudno je izpostavil tudi ugotovitev, da vse več ljudi prepoznava prednosti takšnih pristopov k vodenju. "Po eni strani smo torej na dobri poti, po drugi strani pa nam lahko že hiter pogled v medije da misliti in obstajajo legitimni razlogi za skrb," je dejal.
Privlačnost postherojskega tipa vodenja po njegovih besedah ni odvisna od starosti zaposlenih. To, da ga bolj želijo mlajši, je stereotip, saj želi v resnici vsakdo osmisliti svoje delo. Prav tako ni omejen na določen tip podjetij. "Izkušnje kažejo, da ta pojav presega meje panog. Postherojski tip vodenja najdemo v zdravstvu, šolstvu, velikih tradicionalnih podjetjih, majhnih zagonskih podjetjih, v mednarodnih korporacijah in tudi bolj lokalnih podjetjih. Trdim, da ta tip vodenja naslavlja nekaj bolj bazično humanističnega," je dejal.
V javnosti je slišati tudi pozive, da bi morali tak tip vodenja v večji meri vključiti tudi v politiko in da bi bila lahko podjetja pri tem za zgled. Kot poudarja Škerlavaj, se s politologijo ne ukvarja, bi si pa "prav gotovo želel, da bi bila slika ljudi, ki jim večina legitimno zaupa v roke usodo planeta, držav ali virov, ki jih skupaj ustvarjamo, tudi malo bolj postherojska in malo manj egoistična".
Ponotranjenje postherojskega pristopa k vodenju je po Škerlavajevih ocenah lahko pot do dolgoročnega uspeha pri vodenju podjetja. Trajnostni pristop k odnosu do zaposlenih in obravnava ljudi kot ljudi namreč vodita tudi k boljšim rezultatom poslovanja.