V prvem četrtletju pametne naprave uporabljalo 70 odstotkov Slovencev

Pametne naprave so povezane z internetom ali med seboj in zagotavljajo storitve, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev ali prejemanje povratnih informacij. Te naprave je v prvem letošnjem četrtletju za zasebne namene uporabljalo okoli 1,1 milijona prebivalcev oz. 70 odstotkov vseh. Leta 2022 je bil ta delež pri 67 odstotkih, v današnjem sporočilu za javnost navaja državni statistični urad.

Največ uporabnikov pametnih naprav je bilo po podatkih statistikov med prebivalci, starimi od 16 do 24 let (92 odstotkov). Na drugi strani je bil delež uporabnikov najmanjši med pripadniki starostne skupine od 65 do 74 let (35 odstotkov).

Po statističnih regijah so pametne naprave največ uporabljali v koroški (78 odstotkov) in osrednjeslovenski (77 odstotkov), najmanj pa v savinjski regiji (58 odstotkov).

Več kot polovica (51 odstotkov) prebivalstva je za brskanje po internetu oz. gledanje video vsebin uporabljala pametni televizor. Dobra tretjina (36 odstotkov) jih je uporabljalo pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke, slaba tretjina (32 odstotkov) pa zvočnik ali avdiosistem, povezan z bluetoothom.

Z internetom povezan pametni zvočnik ali avdiosistem, ki omogoča glasovno upravljanje oz. upravljanje drugih pametnih naprav, je uporabljalo 11 odstotkov prebivalstva.

Desetina jih je uporabljala z internetom povezano igralno konzolo, osem odstotkov pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi ali telesne teže ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo. Pametne igrače, kot so roboti, droni ali lutke, pa so preizkusili trije odstotki, navajajo statistiki.

Med uporabniki pametnih naprav in sistemov se jih je 28 odstotkov srečalo z različnimi težavami. 22 odstotkov jih je odgovorilo, da je imelo druge težave, npr. z internetno, bluetooth ali drugo povezavo, sedem odstotkov pa težave pri uporabi teh naprav, npr. pri vgradnji ali vzpostavitvi naprave.

Pri štirih odstotkih se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo, pri odstotku pa težava z varnostjo ali zdravjem, npr. uporaba naprave je privedla do nesreče ali poškodbe. Največ uporabnikov pametnih naprav in sistemov, 72 odstotkov, pri uporabi ni imelo težav.

Med tistimi, ki so internet uporabljali v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem, jih je 60 odstotkov odgovorilo, da mobilni oz. pametni telefon po njegovi zamenjavi hranijo v gospodinjstvu, 36 odstotkov je dejalo, da enako stori s prenosnim ali tabličnim računalnikom, 23 odstotkov pa z namiznim računalnikom.

Telefon je prodalo ali podarilo 19 odstotkov prebivalcev, 11 odstotkov pa jih je enako storilo z računalnikom.

Pri nakupu novega ali rabljenega telefona oz. računalnika je za večino anketiranih najpomembnejši dejavnik cena (68 odstotkov), z 62 odstotki je sledila lastnost strojne opreme. Pri 46 odstotkih je na odločitev o nakupu vplivala znamka, oblika ali velikost naprave ter pri 15 odstotkih energetska učinkovitost naprave.