Športniki na družbenih omrežjih tudi zaradi sponzorjev

Športniki preko različnih platform tudi informirajo, družbena omrežja pa jim omogočajo neposredno in hipno komuniciranje informacij ter nadzor nad posredovanimi sporočili, je za STA dodal odvetnik za športno pravo. Ob tem je izpostavil, da morajo športniki sponzorirane vsebine kot take v svojih objavah ustrezno označiti.

Prednost omrežij prepoznavnost, slabost negativni komentarji

Ob prednostih družbenih omrežjih, kot je večja izpostavljenost oziroma vidnosti športnika, pa se je treba zavedati tudi njihovih slabosti. "V kolikor športnik sam upravlja svoja družbena omrežja, nehote postane komunikolog, oblikovalec, marketingar, pravnik in tako naprej, čeprav nima ustreznih znanj," opozarja Tomažin Bolcar.

Poudarja, da je mnenje športnika, posebej uspešnega športnika, za širšo javnost velikega pomena. Zato se mora zavedati, da so njegove besede in dejanja pod drobnogledom javnosti, njegova komunikacija pa mora biti ustrezna vsebinsko in vizualno.

Med slabosti družbenih omrežij sodijo tudi negativni komentarji. Tomažin Bolcar opozarja, da je treba ločiti med negativnim komentarjem in sovražnim govorom. Slednjega sicer velika večina družbenih omrežij prepoznava in se nanj ob prijavi odziva.

"Pri ostalih negativnih komentarjih pa je treba ločiti med komentarji t. i. 'kavč selektorjev', ki ne zahtevajo kakršnegakoli reagiranja (v primeru groženj in žaljivih komentarjev je včasih edina možnost prijava ali blokiranje žaljivih uporabnikov), in komentarji, ki zaradi svoje vsebine terjajo odziv," je pojasnil. Po njegovih besedah se je v takšnih primerih smiselno posvetovati s strokovnjaki za komuniciranje.

Ob negativnih komentarjih raje začasen umik

Športnikom zaradi sponzorskih oziroma partnerskih pogodb ne priporočajo trajnega umika z družbenih omrežij. Boljši je začasen umik, ki ga športnik lahko pospremi z razlago oboževalcem. "Povsem razumljivo namreč je, da vsak, še posebej pa športnik, potrebuje čas za počitek, regeneracijo ter osredotočanje na duševno zdravje in dobro počutje ter treninge," je prepričan Tomažin Bolcar.

Športna psihologinja s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani Tanja Kajtna se strinja, da športniki omrežja potrebujejo zaradi pridobivanja sredstev. Glavno težavo pa vidi v dejstvu, da so športniki danes financirani zaradi družbene atraktivnosti in pojavljanja v medijih, morali pa bi biti nagrajeni zaradi svoje športne aktivnosti. "Sponzorji danes gledajo samo število sledilcev," opozarja doktorica psihologije.

Nekdanja plavalka in psihologinja Sara Isaković poudarja, da bodo vešči sponzorji razumeli situacijo in športnika podpirali ne glede na vse, tudi počakali kakšen teden odsotnosti z družbenih omrežij. "Tvoja glavna naloga na olimpijadi ni, da nekomu delaš reklamo, ampak da tekmuješ in se pohvališ z uspehom. Ta zanima tudi sponzorje," je prepričana.

Platforme spodbujajo objavljanje in komentiranje

Sodelavec Safe.si Marko Puschner s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je za STA povedal, da je glavni namen vseh družbenih omrežij oziroma podjetij, ki stojijo za njimi, služenje denarja. Temu prilagajajo svoje delovanje "in praksa kaže, sploh če smo pozorni na vedenje Mete, da jim je pravzaprav vseeno, kakšne so objave, le da se čim več objavlja in da objave spremlja čim več ljudi".

Podjetja imajo sicer zelo dobro razvite algoritme, zato bi neprimerne objave gotovo lahko odstranili, je prepričan. Dodal je, da ima Meta zelo dober filter za goloto, a da filtrov za nasilje ne razvijajo. "Če se nekdo prepira ali žali v komentarjih, objava žal postane veliko bolj zanimiva in jo ljudje bolj spremljajo," je pojasnil.

"Podjetja trdijo, da imajo pravila skupnosti, ljudi, ki spremljajo objave, in da ima vsakdo možnost objavo prijaviti. A praksa kaže, da to bistveno slabše deluje za jezike, ki jih govori manjše število ljudi," je opozoril Puschner. Posameznikom kljub temu svetujejo, naj prijavijo vse nasilne vsebine in zlobne komentarje, nasilneže pa blokirajo.

Uefa med Eurom pregledovala spletne komentarje

Evropska nogometna zveza (Uefa) je sicer na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu s programom, ki pregleduje spletne komentarje, aktivno spremljala 696 računov nogometašev in drugih sodelujočih na turnirju na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, TikTok in X.

Program je med prvenstvom za pregled označil 9142 objav, od tega je bila velika večina usmerjena proti igralcem (72,5 odstotka). Družbena omrežja so nato objave pregledala, med njimi je bilo 666 žaljivih. Približno 600 so jih umaknili v povprečno 75 minutah po objavi.

Največkrat je šlo za sovražne komentarje (92,5 odstotka), rasizem (pet odstotkov) in homofobijo (2,5 odstotka). V program so vključili 25 jezikov, neprimerne objave pa so zaznali v 20 jezikih, vključno z nekaterimi, ki niso pripadali sodelujoči državi na turnirju.

Program so sicer začeli uporabljati med evropskim ženskim prvenstvom v nogometu leta 2022, uporabljajo pa ga za vse finalne turnirje pod okriljem Uefe, tudi v mladinskih kategorijah.