V Sloveniji lani manj površin ekoloških kmetijskih zemljišč

Število ekoloških kmetijskih gospodarstev (s certifikatom) se je leta 2022 povečalo za 72 oz. za prav tako dva odstotka, na 3430. Gospodarstev v preusmeritvi je bilo 356, kar je 10 oz. tri odstotke manj kot leto prej.

Pri zadnjem popisu leta 2020 je bilo vseh kmetijskih gospodarstev 68.331. Ob predpostavki, da se to število v dveh letih od tedaj ni bistveno spremenilo, so vsa gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja lani predstavljala približno šest odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, tista s certifikatom pa nekaj več kot pet odstotkov, ugotavljajo statistiki.

Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se je lani zmanjšala za približno šest odstotkov oziroma za 2580 hektarjev na 42.181 hektarov, kar pa je bilo za 46 odstotkov ali 13.374 hektarov več kot pred desetletjem. Površina kmetijskih zemljišč v preusmeritvi se je lani povečala za 56 odstotkov oz. za 3955 hektarov na skupno 11.021 hektarov.

Večino celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi so lani ponovno zavzemali trajni travniki in pašniki. Ti so s 33.550 hektari predstavljali 80 odstotkov vseh tovrstnih zemljišč. Njihova površina se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za približno sedem odstotkov oziroma 2517 hektarov.

Po površini so z 2870 hektari sledile njive, ki so zavzemale sedem odstotkov celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Njihova površina je bila na letni ravni večja za okoli dva odstotka.

Lani se je najbolj povečala površina, namenjena pridelavi lupinastega sadja in jablan. Pri prvem je bila večja za 98 hektarov oz. za 32 odstotkov, pri čemer sta največja deleža novih obdelovalnih površin z 61 in 32 hektari pripadala nasadom orehov in lesk. Pri jablanah se je površina povečala za 145 hektarov oz. za 46 odstotkov.

Pridelek ekološko pridelanega žita je znašal 6041 ton in je bil za tri odstotke večji kot leto prej, pridelovalna površina pa je bila za odstotek manjša. Pridelek ekološko pridelane pšenice in pire je dosegel 2291 ton in bil za 12 odstotkov večji kot leta 2021, čeprav je bila površina posejanih žit za šest odstotkov manjša.

Ječmena se je pridelalo za 1008 ton ali za 24 odstotkov več, za 18 odstotkov se je povečala tudi površina. Pridelek ovsa je bil po drugi strani manjši, tehtal je 514 ton ali za 17 odstotkov manj kot leto prej, površina zasajenega ovsa se je zmanjšala za devet odstotkov.

Pridelek zelenjave, melon in jagod je znašal skoraj 2000 ton in je bil za odstotek večji kot leto prej, površina pa je bila za prav toliko manjša.

Ekološko pridelanega sadja je bilo za 4341 ton. Pridelek je bil kljub šest odstotkov manjši površini za 227 odstotkov večji kot leta 2021 in je znašal 3014 ton. Kljub navidezno odlični letini pa statistiki poudarjajo, da ta še vedno predstavlja zgolj 58 odstotkov tiste iz leta 2020, ko je bilo pridelanih za 7431 ton sadja.

Prav tako boljša letina kot leto prej je bila pri grozdju in oljkah. Pridelek prvega je dosegel 2141 ton oz. pet odstotkov več kot predlani, pridelavi pa je bila prav tako namenjena za prav toliko večja površina. Pridelek oljk je tehtal 627 ton in se je v primerjavi z letom prej skoraj podvojil, za 14 odstotkov se je povečala tudi površina. Ekološkega krompirja so pridelali 1488 ton, za 11 odstotkov več kot leto prej, na sedem odstotkov večji površini.

Ekološko rejenih prašičev je bilo 3185 (za tri odstotke več), goved 39.583 (dva odstotka več), ovc 34.188 (odstotek več) in koz 6578 (tri odstotke manj). V ekološki reji je bilo lani za skoraj petino manj kljunov perutnine in kuncev (po 19 odstotkov), povečali pa sta se števili divjadi v reji in čebeljih panjev, obe za tri odstotke.

Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je bila za slabo petino večja. Povečala se je količina ovčjega mesa (za 118 odstotkov) ter prašičjega (za 70 odstotkov) in govejega mesa (za 18 odstotkov). Manj pa je bilo mesa kopitarjev (za 33 odstotkov) in perutninskega mesa (za 24 odstotkov).

Ekološkega kravjega mleka so rejci namolzli za 9456 ton oz. za petino več kot leto prej. Ovčjega mleka je bilo za 152 ton oz. 12 odstotkov manj, kozjega mleka pa za 209 ton ali pet odstotkov manj. Ekološkega medu je bilo pridelanega za 55,7 tone ali za 73 odstotkov več. Manj pa je bilo ekološko pridelanih jajc, njihova prireja se je zmanjšala za desetino.