Varno po internetu: Največji problem mladostnikov na internetu spletno nasilje in varovanje zasebnosti

Na Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in koordinira aktivnosti v mesecu varne rabe interneta, v februarju pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi poskušajo mlade in tudi njihove starše in učitelje nagovoriti k različnim dejavnostim in premislekom o varni rabi interneta. Pozornost letos namenjajo predvsem problematiki neprimernih vsebin na spletu, vsebin, ki spodbujajo nasilje, in pornografiji.

Spletno nasilje že skoraj normalizirano, do pornografije že pred 11. letom

Med težavami, ki jih imajo mladostniki na internetu, je po Puschnerjevih besedah zagotovo največji problem spletno nasilje. "Tega je izredno veliko in z njim se dejansko srečujejo vsakodnevno. Stvar je prišla že tako daleč, da so začeli normalizirati blažje oblike spletnega nasilja, kot so recimo žalitve, mogoče kakšne žaljive objave, predelave slik in podobno in tega niti več ne smatrajo kot nasilje," je pojasnil. Po njegovem prepričanju je pomembno, da se o spletnem nasilju pogovarjamo, da ga izpostavimo in da seveda ukrepamo vedno, kadar se pojavi, tudi na družbenih omrežjih.

Še en velik problem v povezavi z varnostjo na internetu pa Puschner vidi v varovanju zasebnosti. "Mladi namreč zelo pogosto o sebi na spletu razkrivajo več, kot je primerno," je pojasnil. Po njegovih besedah se ne zavedajo, da je treba varovati svojo zasebnost, da lahko zaradi tega, "če vsem razlagaš o sebi in deliš to javno, zabredeš v težave". "Lahko si žrtev spletnega nasilja, izsiljevanja in podobno," je naštel Puschner, ki opaža, da primanjkuje "kulture varovanja zasebnosti".

Ob tem se je treba po njegovem mnenju zavedati, da mladostniki zelo radi spremljajo vplivneže. Nekateri vplivneži prinašajo zanimive informacije, so zabavni, drugi pa širijo neprimerne poglede, spodbujajo spletno nasilje, širijo sovraštvo do manjšin, do žensk in drugih, "skratka promovirajo način življenja, ki mladim, ki jih poskušajo posnemati, v bistvu povzroča težave", je dejal.

Kot zelo problematično je označil tudi pornografijo, s katero se mladi srečajo že zelo zgodaj, po ugotovitvah raziskav že pred 11. letom starosti. Glavne probleme pri pornografiji vidi v tem, da gre za zaigrane prizore, da gre za industrijo, ki je namenjena pridobivanju dobička, in da širi napačne poglede na spolnost.

Mladi po njegovih besedah iščejo informacije o spolnosti, ker jih te zadeve zanimajo, tako začnejo gledati pornografijo in dobijo napačne predstave o spolnosti, saj se ne zavedajo, to ni prava spolnost, ampak da so prizori zaigrani. Pri pornografiji je predvsem do žensk odnos nasilen, mladostniki dobijo predstavo, da morajo biti vedno vsi pri volji za spolne odnose, privolitve ni videti, je pojasnil. Zato je po njegovih besedah pomembno mladim pojasniti, da gre za zaigrane filme in da je prava spolnost čisto nekaj drugega, da je povezana z ljubeznijo, ljubkovanjem in pogovori.

"Filtri niso dovolj, z otrokom se je treba pogovoriti"

Tudi sicer je po Puschnerjevem prepričanju ključno, da se o varni rabi interneta in o vsebinah na internetu z otroki pogovarjamo, kajti skozi pogovor bomo otroka vzgajali in mu obrazložili, zakaj so nekatere stvari takšne, kakršne so, in kako jih pravilno razumeti.

Kot je pojasnil, lahko sicer z namestitvijo filtrov preprečimo dostop do neprimernih vsebin, ampak to lahko deluje le, dokler je otrok tam, kjer je filter nameščen, denimo na domačem omrežju. "Tisti trenutek, ko bo otrok šel k prijatelju, ki filtrov nima, pa ne bo zaščiten," je opozoril.

Filtri so tako po njegovem mnenju primerni za mlajše otroke, v najstniških letih pa bodo otroci že našli način, kako filter obiti. Težava tako nastane, če mislimo, da smo z namestitvijo filtrov otroka zaščitili, saj gre za lažen občutek varnosti. Ko se bo srečal z neprimernimi vsebinami, pa se nanje "ne bo znal pravilno odzvati, ker jih pač ne razume, ker se z njim ni nihče pogovoril", je pojasnil Puschner in poudaril, da je zato ključen pogovor.