Nevladniki za olajšanje prehoda na odprtokodno programsko opremo organizirajo izobraževanja in spletno infrastrukturo

Kot je povedala vodja projekta Maša Malovrh je ta plod dolgoletnega sodelovanja, njegov zagon pa je z razpisom omogočilo ministrstvo za javno upravo. Cilj tega razpisa je bila opolnomočenje in večanje digitalnih kompetenc nevladnih organizacij.

Na spletnem servisu predstavljajo informacije kakšne so odprtokodne alternative licenčni in plačljivi programski opremi. Ob tem želijo razbijati tabuje o tem, da ta programska oprema ni varna, uporabniku prijazna in podobna vprašanja. Oblikovali so tudi 12 paketov usposabljanj, v katere so vključena izobraževanja o namestitvi, nadgrajevanju in uporabi te opreme.

Direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda je izpostavil, da ima odprtokodna oprema že vse funkcionalnosti licenčne, je zanesljiva, se redno posodablja in uporabniku omogoča zasebnost, kar so bili temeljni pomisleki anketiranih nevladnikov. Kot pomemben pogoj so izpostavili še obstoj podpornega okolja - izobraževanj in klicnega centra, na katerega se lahko obrnejo v primeru zapletov, je dodal.

Kristijan Tkalec iz Društva za krepitev potencialov mladih na področju znanosti, umetnosti in tehnologije je povedal, da bodo za zainteresirane nevladne organizacije organizirana usposabljanja, do konca projekta pa bo omogočena tudi tehnična pomoč preko elektronske pošte in telefona.

Prvo pomoč si bodo preko spletne strani in foruma uporabniki lahko nudili tudi sami. V sklopu projekta namreč postopno gradijo ekosistem medsebojne pomoči, je dejal Luka Frelih iz laboratorija za znanost in umetnost Ljudmila. V sklopu spletne infrastrukture vzpostavljajo še odprtokodni video strežnik in skupnostne oblačne storitve.

Delakorda je v odgovoru na vprašanje STA ocenil še, da se stvari iz vidika nevladnih organizacij in uporabe odprtokodne programske opreme na področju zakonodaje premikajo v pravo smer. Krovni zakon o nevladnih organizacij namreč jasno opredeljuje, da je pristojni ministrski resor zavezan financiranju nevladnih organizacij na tem področju. To opredeljuje tudi predlagana novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. V primeru njenega sprejetja bodo imeli nevladniki za svoje delovanje kar dve zakonski podlagi.

Ob tem je Delakorda komentiral na ravni EU vse bolj uveljavljeno načelo Javna sredstva - Javna koda. Med javno razpravo o strategiji digitalnih javnih storitev 2030 so v imenu Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo predlagali naj se to načelo vpiše tudi vanjo, vendar niso bili uspešni. Ministrstvo za javno upravo jim je naknadno sporočilo, da je za te stvari odprto in bodo tovrstne rešitve zapisali v akcijski načrt, ki bo izhajal iz te strategije.

V akcijski načrt želijo nevladniki vpisati še načelo uporabe odprtih formatov. Frelih je ponazoril, da so državni obrazci praviloma spisani v zapisu Microsoft Word in so lahko kot takšni tudi precej kompleksni. Ker ob tem ti zapisi niso interoperabilni z odprtokodno opremo imajo zato njeni uporabniki z njihovim urejanjem nemalokrat težave.