znanost 23.11.2022 13:50

Vesoljski teleskop Webb razkril podrobno sestavo ozračja eksoplaneta

Washington/Toronto/Pariz, 23. novembra - Vesoljski teleskop James Webb je dosegel še en mejnik, saj je razkril podrobno atomsko in molekulsko sestavo ozračja eksoplaneta WASP-39 b, znanega tudi kot "vroči Saturn". Pred tem so namreč teleskopi, vključno s Hubblom in Webbom, razkrili le posamezne sestavine ozračja tega planeta, zdaj pa lahko znanstveniki določijo tudi razmerja med njimi.

ZDA, Washington, D.C.
Vesoljski teleskop James Webb razkril podrobno sestavo ozračja eksoplaneta "vroči Saturn".
Foto: Twitter profil NASA

Najnovejši podatki so pokazali tudi znake aktivne kemije ter kako je ozračje "vročega Saturna", ki kroži okoli zvezde, od Zemlje oddaljene okoli 700 svetlobnih let, videti od blizu. Oblaki v njegovi atmosferi ne delujejo kot enotna odeja nad planetom, temveč so razdrobljeni, piše v sporočilu o odkritju, objavljenem na spletni strani Evropske vesoljske agencije (ESA).

Izjemno občutljivi Webbovi instrumenti, ki so presegli pričakovanja znanstvenikov, so pripravili profil njegovih atmosferskih sestavin in ugotovili prisotnost elementov, kot so voda, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, natrij in kalij. Ugotovitve naj bi bile dober obet za nadaljnje Webbove raziskave eksoplanetov oziroma planetov okoli drugih zvezd.

"Podatki, kot so ti, spreminjajo pravila igre," je odkritje komentirala vodja znanstvene ekipe JWST Transiting Exoplanet Community Early Release Natalie Batalha z univerze v kalifornijskem Santa Cruzu.

Podroben seznam kemičnih sestavin v atmosferi eksoplaneta znanstvenikom namreč omogoča določanje razmerij med posameznimi elementi, to pa nadalje omogoča boljši vpogled v nastanek in razvoj planeta.

Med razkritji brez primere je tudi prvo odkritje žveplovega dioksida v ozračju eksoplaneta. Ta molekula navadno nastaja pri kemijskih reakcijah, ki jih sproži visokoenergijska svetloba matične zvezde planeta. Na Zemlji na podoben način nastaja zaščitna ozonska plast v zgornjih plasteh atmosfere.

"To je prvi konkreten dokaz fotokemije - kemičnih reakcij, ki jih sproži energijska zvezdna svetloba - na eksoplanetih," je pojasnil raziskovalec na univerzi v angleškem Oxfordu Shang-Min Tsai.

Odkritje naj bi doprineslo tudi k oblikovanju tehnološkega znanja, potrebnega za razumevanje morebitnih znakov naseljivosti na eksoplanetih v prihodnosti.

"Vroči Saturn" poleg tega leži osemkrat bližje gostiteljske zvezde kot Merkur našemu Soncu, zaradi česar je primeren za preučevanje učinkov sevanja gostiteljskih zvezd oziroma sonc.

Planet WASP-39 b, ki je Saturnove velikosti, je bil eden prvih predmetov Webbovega preučevanja ob začetku njegovih rednih znanstvenih operacij. Teleskop sicer uporabljajo tako ameriška vesolja agencija Nasa, kot tudi ESA in kanadska vesoljska agencija (CSA).