Slovenija #družba 23.11.2022 11:28

Na dogodku združenja CIGRE-CIGED o velikih priložnostih pri digitalizaciji energetike

Ljubljana, 23. novembra - Digitalizacija v energetiki prinaša številne priložnosti za slovensko gospodarstvo in raziskovalno sfero, je bilo slišati na današnjem dogodku Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIGED. V naslednjih letih bo sredstev za to področje veliko, naklonjena mu je tudi država.

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Predsednik Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED Marko Hrast.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Predsednik Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED Marko Hrast.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Predsednik Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED Marko Hrast in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Predsednik Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED Marko Hrast.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Kristalna palača v centru BTC.
Delavnica Slovenskega združenja energetikov CIGRE-CIRED, na kateri so govorili o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo.
Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan.
Foto: Nebojša Tejić/STA

V uvodu v današnjo delavnico združenja z naslovom Vpliv digitalizacije na energetsko tranzicijo je bilo tako slišati, da se v elektroenergetiki danes zbere, shrani in obdela tudi do 20-krat več podatkov kot pred 10 leti, večina pa se jih obdela digitalno.

Obdelujemo in uporabljamo na milijone in milijarde podatkov, zato je pomembno, da jih znamo obdelati in da imamo algoritme, ki nam iz teh podatkov dajejo usmeritve in omogočajo dobre odločitve, je strnil predsednik CIGRE-CIGED Marko Hrast.

Če so se pred tremi leti na zadnji podobni delavnici področja lotili še bolj s teoretičnega vidika, imajo v sektorju danes po njegovih besedah že marsikaj pokazati tudi v praksi, in to tako v omrežnem kot proizvodnem delu.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič v digitalizaciji elektroenergetskega sektorja ne vidi le prilagoditve panoge energetskemu prehodu, ampak tudi izjemno priložnost za slovensko industrijo in raziskovalno-razvojno sfero.

Pri tem se je oprl na okoli 35 milijonov evrov vreden slovensko-japonski projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti Nedo, ki so ga slavnostno sklenili te teden. Projekt je bil uspešen in je stvari premaknil naprej. Več kot bomo uvajali novih tehnologij, več bo priložnosti za slovensko gospodarstvo in elektrogospodarstvo, je prepričan Papič. Pri tem pa je kot področje, ki so ga za naprej izpostavili tudi japonski partnerji, omenil na primer vodikove tehnologije.

Minister je pripomnil, da je v vladi kar številčna skupina elektroinženirjev in elektrotehnikov, zato obstaja naklonjenost projektom na področju digitalizacije in vpeljevanja novih tehnologij v energetiko. Tudi sredstva bodo na voljo, saj se obseg denarja za znanost, digitalizacijo ter raziskave in razvoj v prihodnjih letih močno povečuje.

Kot enega glavnih izzivov digitalizacije pa je minister izpostavil pomanjkanje kadrov. Imamo pomanjkanje delovne sile in morali bomo začeti razmišljati tudi o uvozu inženirjev, je ugotavljal.

Pri nadaljnjih odločitvah v elektroenergetskem sektorju bi pomembno vlogo lahko odigrale tudi rešitve umetne inteligence. Sašo Džeroski iz Inštituta Jožefa Stefana je pojasnil, da na področju umetne inteligence ločimo dva glavna pristopa. Eden se zanaša na dostopnost velikih količin podatkov, iz katerih se potem izlušči znanje za modele napovedovanja, drugi pa se zanaša na znanje ljudi, ki se nato vgradi v računalniške modele oziroma sisteme ter se uporabi za lajšanje odločitev ljudi, ki niso eksperti na nekem področju.

Primer uporabnosti drugega pristopa je odločanje o pristopih k proizvodnji energije. Ti modeli lahko ovrednotijo različne proizvodne vire ali mešanice virov glede na tehnično in ekonomsko izvedljivost, tveganja, racionalnost, ekonomske učinke, prispevek k razvoju itd. Prvi pristop pa je koristen na primer pri dolgoročnejšem napovedovanju porabe in proizvodnje električne energije, kar je še posebej pomemben vidik pri delovanju pametnih omrežij.

Aleš Groznik z ljubljanske ekonomske fakultete je medtem predstavil izzive, s katerimi se tradicionalna podjetja soočajo pri digitalizaciji. Najpomembnejše je po njegovem mnenju razločevanje med informatizacijo, digitalizacijo in poslovnimi spremembami, ki jih digitalizacija prinese. Kot drugi pomemben dejavnik vidi vlogo vodstva, ki mora biti aktivni sponzor digitalizacije.

V podjetjih pogosto manjka tudi resna digitalna strategija in njena navezava na poslovno strategijo. Ker je digitalizacija zelo kompleksen proces, zahteva drugačna znanja kot pred leti, podjetja pa imajo praviloma težavo z novimi znanji in kadri. Pri tem je treba, tako Groznik, najti pravo mero med uporabo notranjih virov in najemom zunanjih izvajalcev.

Zlato pravilo digitalizacije pa je, da lahko uspešno digitaliziraš samo informacijsko urejeno okolje. Treba je torej uvesti upravljanje tehnologij, podatkov in digitalizacije znotraj podjetja, imeti skrbnike za procese in podatke.

Matevž Pesek z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko pa se je dotaknil vprašanja, kako privabiti nove kadre na področju digitalizacije, ki večinoma izhajajo iz novih generacij. Po njegovem mnenju morajo tako podjetja znati združiti tradicionalno razumevanje delovnih procesov in pričakovanja ter prioritete novih generacij.

Te namreč hitreje menjajo zaposlitve, združujejo službeno in zasebno življenje in želijo hitro napredovati. Pri podjetjih s pretežno mladimi zaposlenimi je manj strateškega in hierarhičnega odločanja, več je neposredne komunikacije med vsemi zaposlenimi, več je odločitev na podlagi kratkoročnih ciljev.

Pesek kot recept za razvoj vidi medgeneracijsko razumevanje in sodelovanje. Po eni strani je treba dati mladim svobodo ustvarjati in se jim prilagoditi, a obenem je dobro včasih pogledati na izzive z distanco in znanjem ter izkušnjami starejših generacij. Razlike med generacijami niso težava, ampak so lahko izjemna priložnost, je sklenil.