znanost 22.11.2022 19:37

Francija, Nemčija in Italija z dogovorom o naslednji generaciji evropskih vesoljskih raket

Pariz, 22. novembra - Francija, Nemčija in Italija, ki finančno največ prispevajo Evropski vesoljski agenciji (ESA), so se danes dogovorile o naslednji generaciji vesoljskih raketnih sistemov Ariane 6 in Vega-C. Skupaj s predstavniki agencije so evropske države pozvale k enotnosti na področju vesolja in obljubile velike gospodarske koristi vlaganj v ESA.

Francija, Toulouse.
Raketa Ariane 5, ki je plod razvoja Evropske vesoljske agencije (ESA) in Francoske nacionalna vesoljske agencije (CNES) v Cite de l'espace (City of Space).
Foto: Lea Udovč/STA
Arhiv STA

Tri države so v Parizu, kjer danes in v sredo poteka zasedanje ministrov 22 članic ESA, pristojnih za vesolje, prav tako potrdile dajanje prednosti evropskim raketam, potem ko se je morala ESA za dve prihodnji izstrelitvi obrniti na ameriško vesoljsko podjetje SpaceX, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na dnevnem redu zasedanja je predvsem 3,2 milijardi evrov težak načrt za evropske vesoljske nosilne rakete. "Javna sredstva, potrebna za uravnoteženje institucionalnega in komercialnega izkoriščanja raket Ariane 6 in Vega-C, bomo pregledali z namenom upoštevanja razvoja tržnih cen, institucionalnih cen in gospodarskih razmer," so v skupni izjavi zapisali francoski minister Bruno Le Maire, nemški Robert Habeck in italijanski Adolfo Urso.

ESA se je morala namreč potruditi, da je našla način, kako svoje misije spraviti v vesolje, potem ko je Rusija umaknila svoje rakete Sojuz kot odgovor na zahodne sankcije zaradi vojne v Ukrajini. Poleg tega so agencijo težile tudi zamude pri izdelavi rakete Ariane 6, katere prvi polet je bil prvotno načrtovan za leto 2020, nato pa so ga prestavili na konec leta 2023.

Po besedah ministrov bo za Ariane 6 in manjši Vega-C "dodelitev sredstev sorazmerna s prevzetimi komercialnimi tveganji", s čimer se bo zagotovila njuna dolgoročna konkurenčnost. Tri države so tudi predlagale, da se agenciji dovoli uporaba evropskih mikro in mini izstrelitvenih sistemov, ki jih trenutno razvijata Nemčija in Francija. Končna odločitev o nadaljnjih ukrepih naj bi bila sicer sprejeta do decembra 2023, navaja AFP.

ESA države članice poziva, naj v naslednjih treh letih prispevajo 18,5 milijarde evrov za financiranje vesoljskih programov, kar je za okoli 25 odstotkov več kot doslej. Generalni direktor agencije Josef Aschbacher je ob tem poudaril, da "kakršnakoli znanost in tehnologija, za katero si prizadevamo, lahko uspeva le v zdravem gospodarskem okolju".

Dodal je, da bodo države, ki bodo vlagale v programe ESA, imele od tega velike gospodarske koristi. Vesoljska industrija zdaj predstavlja približno 340 milijard evrov, do leta 2040 pa bo po njegovih besedah dosegla približno bilijon evrov.

Le Maire je evropske države pozval, naj bodo na področju vesolja enotne. "Na koncu teh razprav mora obstajati enotna Evropa, enotna evropska vesoljska politika in neomajna enotnost pred kitajskimi in ameriškimi ambicijami," je dejal in dodal, da je za neodvisnost treba "denar dati na mizo".