Turizem 15.11.2022 11:35

Glavni izziv turizma na poti okrevanja ostaja pomanjkanje kadra

Laško, 15. novembra - Glavni izziv turizma na poti okrevanja ostajajo kadri, so izpostavili današnji govorci na Dnevih slovenskega turizma v Laškem. Gospodarski minister Matjaž Han je med razlogi omenil davčno politiko države, pa tudi atraktivnost plač v panogi. Je pa izrazil prepričanje, da bodo tudi ta izziv deležniki rešili s skupnimi močmi.

Ljubljana.
Znamka Slovenije in slovenskega turizma I Feel Slovenia.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Razmere v turizmu se po pandemiji covida-19 po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Hana normalizirajo, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki. "Glede na to, da smo v začetku leta govorili o večletnem okrevanju, lahko rečem, da smo bili z vsemi ukrepi razmeroma uspešni," je dejal Han in med drugim pohvalil uvedbo turističnih bonov, ki jih je za pomoč sektorju uvedla prejšnja vlada.

Danes je turizem pred novimi izzivi. "Energetska kriza, inflacija in z njo povezano zvišanje cen prehrambenih izdelkov ter to, kar nas verjetno najbolj skrbi, pomanjkanje sodelavcev v gostinskem turističnem sektorju," je nanizal.

Pomanjkanje kadrov po Hanovih besedah ni le problem Slovenije, temveč celotne Evrope. "Kaj je razlog za to, verjetno vi bolj veste. Nekaj je davčna politika države, nekaj so morda premalo atraktivne plače, a verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo," je poudaril.

Na ministrstvu, za katerega Han upa, da bo prihodnje leto ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, si prizadevajo predvsem zagotavljanje predvidljivega poslovnega okolja. Vlada je sprejela številne ukrepe, je dejal in dodal, da bodo še do konca meseca potrdili nove za prihodnje leto. "Mislim, da smo na pravi poti," je ocenil.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je v nagovoru izpostavila predvsem lovljenje ravnotežja pri zasledovanju cilja, zastavljenega v večletni turistični strategiji. Ta je usmerjena v uresničevaje uravnoteženega scenarija rasti z načelom Nekaj več in veliko bolje, ki predvideva zmerno povečanje zmogljivosti in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost in dodano vrednost s poudarkom ukrepov na prestrukturiranju ponudbene strani slovenskega turizma.

Po besedah Pakove je pandemija turizem prizadela najbolj v njegovi zgodovini. Leta 2020 je bilo izgubljenih 50 milijonov delovnih mest in 4000 milijard ameriških dolarjev direktnega turističnega bruto domačega proizvoda, je podčrtala.

"Na poti okrevanja je ogromno izzivov. Trendi v turizmu, ki so bili prisotni pred pandemijo, so bili podnebne spremembe, prekomerna uporaba virov, kolaps biotske raznovrstnosti in prekomeren turizem na določenih lokacijah v določenem obdobju," je dejala in dodala, da enaki trendi ostajajo tudi danes. "S tem, da imamo dodatno še energetsko krizo, visoko inflacijo, vojno v Ukrajini in nove geopolitične eskalacije," je dodala.

Tudi Pakova je kot prvega med izzivi izpostavila pomanjkanje delovne sile. "To pomanjkanje povzroča kaos na letališčih, omejene hotelske zmogljivosti, na drugi strani pa uvajanje novih tehnologij," je dejala.

Cilja za prihodnje ostajata predvsem trajnostni prehod in digitalizacija. "Ne bo več dovolj le minimizirati negativne učinke turizma na okolje, treba je aktivno iskati rešitve za obnovo in popravilo naravnega okolja," je poudarila.

"V enem letu, odkar smo se nazadnje srečali, se je zgodilo marsikaj," je izpostavil predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil in kot pozitivno novico izpostavil potrditev strategije turizma, med negativnimi pa "skoraj tektonske spremenljivke v delovanju sveta".

"Turistični strokovnjaki opozarjajo na prihajajoče izzive, in sicer so to na prvem mestu naraščajoči stroški posameznika v celotnem svetu. Sledijo cene energentov, ki podražijo naše delovanje, logistiko, sledi vojna v Ukrajini in še vedno prisoten covid-19. In ena ključnih stvari - pomanjkanje delovne sile," je nanizal.

Ne glede na vse spremembe v svetu pa Prebil meni, da osnove turizma ostajajo enake, v prihodnje pa jih je treba še bolj razvijati. "To so trajnost in avtentičnost, petzvezdična doživetja, digitalni razvoj in gostoljubnost s kakovostnim kadrom," je poudaril. "Če kdaj, je sedaj v krizi in kaosu pravi čas za spoznanje, spremembe, akcijo in transformacijo," je pozval.

"Moramo dvigniti dodano vrednost v gostinstvu, kar lahko dosežemo z dvigom digitalizacije in boljšo komunikacijo s gosti. A nič ne moremo nadomestiti pristnega človeškega stika v živo," pa je izpostavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

"Ko zasledujemo cilja, da bi dvignili kakovost naše ponudbe in ublažili kadrovsko problematiko, je ključno, da izboljšamo tudi položaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Zaupljivost zaposlenih je ključno, da bodo zadovoljni tudi naši gosti," je poudaril.

Po njegovih besedah je treba nujno več postoriti tudi na področju promocije poklica in upoštevati glas mladih.

"Vsi smo dolžni stopiti korak naprej in poskrbeti za pozitivno razpoloženje ter vzpostaviti svet iskrenih medčloveških odnosov," je pozval tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka.