Nabavniki soglasni o potrebi po varčevanju z energenti

"Videti je, da smo lansko jesen videli le ogrevanje pred dejanskimi izzivi, ki smo jim priča letos," je dejal predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije Srečko Bukovec. Na začetku jeseni se spet kopičijo zaskrbljujoče novice, je dodal in povedal, da rastejo cene vseh energentov brez izjeme, v povprečju so se od lanskega do letošnjega avgusta zvišale za 78 odstotkov. To že ustavlja podjetja, je opozoril.

Vsak teden eden od predelovalcev sporoči, da zaradi previsokih stroškov energije ustavlja proizvodnjo, predvsem v vzhodni Evropi, je dejal Bukovec. Toda ustavljanja proizvodnje ne bi smeli dopustiti, prav tako ne morebitne selitve proizvodnje iz Evrope, zato se mu zdi potrebno takojšnje ukrepanje. Takoj je treba sprejeti ukrepe skrajnega varčevanja z vsemi resursi, predvsem energenti, je dejal in dodal: "Varčuje se takrat, ko imaš, ne takrat, ko nimaš več." Nujni se mu med drugim zdijo tudi ukrepi držav za znižanje cen.

Mojmirju Mraku z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se zdi nujen skupni odziv držav članic EU na krizo. Za primer je navedel usklajeno ukrepanje držav članic v koronavirusni krizi in dejal, da bi v primeru različnega fiskalnega odziva prišle države iz krize prišle v popolnoma različni kondiciji. "Ene bi lahko začele hitro teči po krizi, druge pa bi imele dolžniške gojzarje in ne bi mogle teči," je dejal.

Evrsko območje je na poti v recesijo, je opozoril Mrak. Ta bo sicer razmeroma kratka, morda bo trajala prvo polletje 2023, toda vseeno bo recesija. Tudi ZDA so po njegovih besedah blizu temu, medtem ko bo kitajska gospodarska rast prihodnje leto višja kot letos, vendar pa nižja kot prejšnja leta.

Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš je povzela zadnje napovedi urada, ki za letos po novem napoveduje petodstotno gospodarsko rast, za leto 2023 pa precej nižjo, 1,4-odstotno. Ob tem je izpostavila veliko negotovost in veliko nepredvidljivost. "Še v času covida-19 je bilo vendarle lažje oblikovati napovedi kot danes," je dejala.

"V trenutnih razmerah je nemogoče biti pameten," je dejal tudi Dejan Paravan iz družbe Gen-I. Prepričan pa je, da kriza ne bo trajala le eno leto. Rasti cen energentov po njegovem mnenju še ni konec, odgovoren za to pa ni le ruski predsednik Vladimir Putin. "Plaz ni odvisen samo od Putina, je pa on zelo premeteno vrgel prvo kepo," je dejal o vzrokih za skokovito rast cen energentov.

Kot je pojasnil, je Putin po covidu-19 zmanjšal in ne povečal dobavo plina v Evropo. Ob tem pa evropska skladišča niso bila najbolj polna, čeprav je po ogrevalni sezoni značilno, da se ponovno napolnijo. Posledično so cene zemeljskega plina narasle, je dejal in dodal, da je drastično zmanjšanje dobav ob sočasnem upadu proizvodnje električne energije iz nukleark in hidroelektrarn povzročilo grožnjo z zadostnostjo dobav v Evropi. Cene bodo zato še naraščale, je ponovil.

"Ključna sta ponudba in povpraševanje," je dejal Paravan in v razmislek ponudil dve možnosti - povečanje ponudbe ali zmanjšanje povpraševanja. Ker dodatnih elektrarn ne morem kar tako narediti in zagnati, je drugi ukrep kratkoročno bolj smiseln, je povzel. Sam priložnost za varčevanje z energenti vidi ravno v cenovnih skokih, navzočim nabavnikom pa je priporočil, naj bodo pri iskanju prihrankov inovativni. Ob tem je postregel s grafikoni, iz katerih je razvidno, da podjetja v Sloveniji že varčujejo. A pomembno bo, kaj bomo naredili na ravni celotne Evrope, je dejal.

Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, kaj se v zadnjih mesecih dogaja z oskrbnimi verigami s hrano. Rast cen hrane brez pijač je bila v Sloveniji vedno v vrhu držav članic EU, zdaj smo se premaknili v sredino, je povedal. "To pomeni, da je konkurenčnost ojačana in s tem ščitimo slovenskega kupca," je dejal.

A kot je opozoril, gledati na hrano zgolj skozi ceno, se mu zdi povsem neustrezno. Nizka inflacija pri hrani se mu zdi pravzaprav zaskrbljujoča, sam jo povezuje s prehitrimi smrtmi in visokimi stroški zdravljenja zaradi "pofl hrane, ki jo človeštvo na tem globusu poje". V tem smislu ne vidi potrebe, da bi vlada posegala v cene živil. To namreč ni elektrika, gre za tisoče in tisoče artiklov, je dejal, o aktualnem vladnem projektu spremljanja cen košarice izbranih živil pa dejal le: "Ne bom niti omenjal sledilnika cen, ki je ..."