EU 18.9.2022 8:30

V torek se začenja evropski teden trajnostnega razvoja

Ljubljana, 18. septembra - V torek se bo začel evropski teden trajnostnega razvoja 2022, namenjen organiziranju dejavnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj in njegove cilje ter skrbijo za njihovo prepoznavnost. Aktivnosti bodo potekale do ponedeljka.

Kitajska.
Trajnostni razvoj, energetika, obnovljivi viri, elektrika, zelena energija.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Med razvojnimi dokumenti EU je agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo svetovni voditelji sprejeli septembra 2015. V okviru njenih ciljev si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

Kot opozarja državni statistični urad, ima raba energije zaradi izpustov toplogrednih plinov velik vpliv na podnebje. V Sloveniji se raba energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov v zadnjih letih zmanjšuje.

Leta 2019 je prebivalec Slovenije za ogrevanje stanovanjskih prostorov v povprečju porabil 13,3 gigajoulov energije, kar je za skoraj tretjino oziroma 32 odstotkov manj kot leta 2010.

Ob tem na statističnem uradu izpostavljajo, da je raba energije za ogrevanje je sicer močno odvisna od temperaturnih razmer. V letu 2019 je povprečje za sedemindvajseterico držav EU znašalo 14,7 gigajoulov na prebivalca. Pri tem so najmanj energije za ogrevanje prostorov so porabili na Malti (1,5 gigajoula na prebivalca), največ pa na Finskem (28,2 gigajoula na prebivalca).

Obenem se zmanjšuje delež Slovencev, ki si ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja. Leta 2021 si primerno toplega stanovanja zaradi finančnih razlogov ni moglo privoščiti 1,7 odstotka prebivalcev, leta 2020 pa 2,8 odstotka. Delež je bil v zadnjem desetletju najvišji leta 2012, ko je znašal 6,1 odstotka.

Na statističnem uradu prav tako beležijo večanje deleža brezemisijskih vozil, ki neposredno ne spuščajo izpušnih plinov v ozračje (baterijska električna vozila in vozila na vodikove gorivne celice). V 2020 je bilo v Sloveniji med na novo registriranimi vozili 3,1 odstotka brezemisijskih vozil, leto prej pa 0,8 odstotka.

Povprečje EU je bilo leta 2020 nekoliko višje od slovenskega, in sicer je znašalo 5,3 odstotka. Delež teh vozil je bil najvišji na Nizozemskem (20,2 odstotka), najnižji pa na Cipru (0,4 odstotka).

Prav tako se povečuje delež površin z ekološkim kmetovanjem. Gre za metodo pridelave, ki daje največji poudarek varstvu okolja in skrbi za dobro počutje živali. Pred dvema letoma je bilo v Sloveniji ekološko obdelanih ali v procesu preusmeritve 10,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Delež se je od 2010 povečal za 3,9 odstotne točke.

Povprečje EU je bilo nekoliko nižje (9,1 odstotka). Največji delež površin, na katerih poteka ekološko kmetovanje, je imela Avstrija (25,7 odstotka), najmanjšega pa Malta (0,6 odstotka).

Zaradi drobnih delcev izpostavljenosti trdim delcem PM 2,5 v zraku je bilo leta 2019 v Sloveniji izgubljenih 744 let življenja na 100.000 prebivalcev. PM 2,5 je oznaka za drobni delec s premerom 2,5 mikrometra ali manj. Zaradi svoje majhnosti lahko potujejo globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje za bronhitis, astmo in pljučne bolezni.

Evropsko povprečje je v letu 2019 znašalo 762 let na 100.000 prebivalcev, pri tem so najmanj izgubljenih let imeli na Švedskem (258 let na 100.000 prebivalcev), največ pa v Bolgariji (1606 let na 100.000 prebivalcev).

Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in družbo so potrebni celoviti ukrepi politike in znatne naložbe na številnih področjih, tudi pri raziskavah in razvoju, poudarjajo na statističnem uradu. Pri nas so leta 2020 bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost predstavljali 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Delež je bil po letu 2010 najvišji v letih 2012 in 2013, ko je znašal 2,6 odstotka.

Povprečje evropske sedemindvajseterice je leta 2020 znašalo 2,3 odstotka. Največji delež je imela Švedska (3,5 odstotka), najmanjšega pa Romunija (0,5 odstotka.)