Evropski poslanci podprli akta o digitalnih storitvah in trgih

Strasbourg, 5. julija - Evropski parlament je na današnjem glasovanju z veliko večino podprl akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, katerih namen je določiti standarde za varnejše spletno okolje in pravičnejši digitalni trg za podjetja. Spletni uporabniki bodo tako zaščiteni pred nezakonitimi vsebinami, tehnološki velikani pa bodo imeli omejeno tržno moč.

Za akt o digitalnih storitvah je glasovalo 539 poslancev, 54 jih je bilo proti, 30 pa se je glasovanja vzdržalo. Še bolj enotni so bili poslanci pri aktu o digitalni trgih, ki je bil sprejet s 588 glasovi za, 11 proti, medtem ko se je 31 poslancev glasovanja vzdržalo.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je glasovanje za novo evropsko zakonodajo na Twitterju označil za zgodovinsko.

Akta predstavljata pomembna digitalna predpisa, ki zavezujeta spletna podjetja, da zaščitijo uporabnike pred nezakonitimi vsebinami, povečajo odgovornost in omejijo tržno moč tehnoloških velikanov, so prepričani v Bruslju.

Akt o digitalnih storitvah ponudnikom digitalnih storitev, kot so družbena omrežja in tržnice, postavlja jasne obveze za zaščito svojih uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformaciji in drugimi družbenimi tveganji. Podjetja bodo zdaj primorana prevzeti odgovornost, akt pa vključuje tudi prepoved zavajajočih praks in določenih vrst ciljnega oglaševanja.

Nova pravila bodo morale upoštevati tudi spletne platforme in spletni iskalniki, ki imajo vsaj 45 milijonov mesečnih uporabnikov.

Akt o digitalnih trgih pa določa, da se morajo velike spletne platforme vesti kot nekakšni vratarji, s čimer zagotavljajo pravičnejše gospodarsko okolje in več storitev za potrošnike, so pojasnili v Bruslju. Velike spletne platforme tako ne bodo več smele svojih storitev ali izdelkov označevati za priljubljenejše, preprečevati uporabnikom enostavno brisanje vnaprej naloženih aplikacij in uporabljati osebne podatkov uporabnikov za namen ciljnega oglaševanja.

Če tako imenovani vratarji ne bodo upoštevali novih pravil, jih lahko doleti finančna kazen v višini 10 odstotkov vseh prihodkov preteklega finančnega leta, v primeru ponavljajočega kršenja pravil pa kazen do višine 20 odstotkov vseh prihodkov.

Zdaj morajo zakonodajo potrditi še članice EU, potem pa bo po 15 mesecih prehodnega obdobja začela veljati.