znanost 22.6.2022 13:59

Projekt Green Light World Flight opozoril še na onesnaženost zraka na zahodnem Balkanu

Ljubljana, 22. junija - V okviru projekta Green Light World Flight s pilotom Matevžem Lenarčičem in znanstvenikom Grišo Močnikom na čelu so letos opravili meritve kakovosti zraka na območju zahodnega Balkana. Sarajevo je eno od mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu, starejši avtomobili in zastarel energetski sistemi pa težave povzročajo tudi v Beogradu, so navedli.

Bosna in Hercegovina.
Močno onesnažen zrak v Sarajevu.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

V prestolnici Bosne in Hercegovine (BiH) Sarajevu vrednosti onesnaženja zraka tudi do desetkrat presegajo mejne vrednosti EU, stanje je včasih podobno tistemu v Pekingu, New Delhiju in Mumbaju. Slabo je tudi stanje v Beogradu, so na današnji predstavitvi rezultatov opravljenih meritev letos pozimi pojasnili v ekipi Green Light World Flight.

Meritve je opravil Lenarčič s slovaškim letalom Advantic WT-10 Research, in sicer so bile posebej usmerjene na ozemlji BiH in Srbije. Na zahodni Balkan so se osredotočili tudi zato, ker je kot sponzor k projektu pristopila skupina NLB, aktivna v tej regiji. Znanstveniki svarijo, da onesnažen zrak na eni strani pomeni zdravstvene težave in vodi v prezgodnje smrti, na drugi pa tudi pospešuje podnebne spremembe.

Močnik je med drugim opozoril na veliko obremenjenost kotlin v primerjavi z odprtimi območji. Glavni viri onesnaženj na zahodnem Balkanu so promet, ogrevanje ter industrija. Promet je med drugim umazan, ker po balkanskih cestah vozijo številni starejši avtomobili, ki so tja prispeli iz zahodne Evrope. Pri ogrevanju pa so težava tako termoelektrarne - 16 termoelektrarn z območja Zahodnega Balkana ustvari toliko izpustov škodljivih delcev kot 250 termoelektrarn v EU - kot neučinkovita individualna kurišča.

Onesnažen zrak je tako, kot je spomnil Lenarčič, pomembno povezan z energetsko revščino. Ljudje si namreč ne morejo privoščiti energetske sanacije oz. boljše izolacije hiš in stanovanj, pa tudi ne sodobnih ogrevalnih naprav ter čistejših energentov. Za izboljšanje stanja je zato potrebno spremeniti družbeno ureditev sveta, je prepričan.

Tudi Močnik je menil, da je problem izpustov iz naslova kurjenja lesa zlasti v mestih povezan z energetsko revščino. Ob tem je posvaril, da so termoelektrarne v regiji zastarele. "Obnoviti se jih ne da in se jih ne sme. Preiti je treba na popolnoma druge energente, a lokalno možnosti financiranja take ogromne investicije v infrastrukturo ni," je opozoril. "Ta denar mora priti od zunaj, skozi subvencionirane kredite na vseh nivojih - tako na nacionalnem nivoju, na podnacionalnem nivoju, ki je v BiH še posebej kompleksen, ter na individualnem nivoju," je dodal.

Z zaskrbljenostjo gleda tudi na dogajanje, ki je posledica vojne v Ukrajini. "Če bo ta vojna povzročila, da bomo še naprej uporabljali fosilna goriva na neučinkovite načine, se bo poslabšal naš vpliv tako na podnebje kot na kakovost zraka. Namesto da bi krizo uporabili kot vzpodbudo za prehod na zelena in vzdržna goriva, je videti, da bomo zgolj prešli na druge vire fosilnih goriv ali celo na tehnologije, ki smo jih že ugasnili, kar je katastrofa," je menil.

V okviru projekta Green Light World Flight so od leta 2012 v 1200 urah s posebej opremljenimi lahkimi in okolju kar se da prijaznimi letali preleteli več kot 220.000 kilometrov. Poti so pokrivale vse oceane in vse celine, meritve so izvajali v 112 državah, vključno s Kitajsko, a rezultatov iz slednje zaradi težav s pridobivanjem dovoljenj še niso razkrili.

Projekt naj bi se trenutno zaključil leta 2024. Do takrat nameravajo nadaljevati z opravljanjem meritev, med drugim si želijo tudi nad Antarktiko, pri čemer pa bi morala na pomoč priskočiti država. Slovenija je namreč že pristopila k sporazumu o Antarktiki, a manjka še podpis okoljskega sporazuma in ustanovitev ustrezne agencije. Z novo vlado v ekipi Green Light World Flight upajo, da se bodo stvari premaknile v pravo smer.