Slovenija kljub izzivom ostaja privlačna za nemška podjetja

Slovensko gospodarstvo si je v 2021 znatno opomoglo, rast pa se pričakuje tudi letos, v najnovejšem poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji ugotavljajo na Slovensko-nemški gospodarski zbornici. Zaradi gospodarskih posledic pandemije covida-19 in ruskega napada na Ukrajino se je sicer zmanjšala pričakovana stopnja rasti za letošnje leto na 3,9 odstotka.

Kljub temu je 68 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji zadovoljnih z gospodarskimi razmerami in jih ocenjuje kot dobre, je na današnji novinarski konferenci zbornice dejala njena predsednica Dagmar von Bohnstein. Manj optimistična so podjetja glede dogajanja v prihodnosti, saj jih 41 odstotkov ocenjuje, da se bodo gospodarske razmere v Sloveniji poslabšale, 28 odstotkov pa jih meni, da se bodo izboljšale.

Po besedah Bohnsteinove bo 31 odstotkov anketiranih podjetij letos povečalo naložbe v Sloveniji, 48 odstotkov podjetij bo predvideno višino načrtovanih naložb ohranilo. Prav tako jih 31 odstotkov za 2022 načrtuje dodatno zaposlovanje, medtem ko trije odstotki pričakujejo zmanjšanje zaposlovanja v primerjavi s preteklim letom.

85 odstotkov anketiranih podjetij bi Slovenijo izbralo oz. znova izbralo kot lokacijo za naložbe. "Nemška podjetja so zelo zadovoljna z zemljepisnim položajem države, ki jo vidijo kot nekakšen most med vzhodom in zahodom," je po novinarski konferenci v izjavi za medije dejala predsednica zbornice.

Med prednostmi Slovenije je navedla tudi produktivnost in usposobljenost delovne sile, infrastrukturo, pogoje za raziskave in razvoj ter razpoložljivost in kakovost lokalnih dobaviteljev. Glede izobrazbene strukture delavcev bi si sicer na zbornici želeli več praktične izobrazbe.

Kot največje slabosti Slovenije nemška podjetja vidijo še vedno togo delovno zakonodajo in visoke stroške dela, kritični so tudi do slovenskega davčnega sistema. Precej nezadovoljna so tudi s predvidljivostjo slovenske ekonomske politike, želijo pa si tudi več politične in družbene stabilnosti.

Direktorica zbornice Katja Stadler je tako opozorila na dolgotrajen in zapleten postopek odpovedi delovnih razmerij in na veliko potrebo po ureditvi področje dela od doma in čakanja na delo oz. subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

"Novi potencialni investitorji, ki se obračajo na nas, ne sprašujejo toliko o minimalni plači, ampak jih bolj zanima, kakšna je razpoložljivost delovne sile in kakšne so dajatve, povezane s plačami," je pojasnila.

Ob tem so naredili izračune obdavčitve slovenskih plač v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. "Za 2300 in 3700 evrov bruto plače moramo v Sloveniji v povprečju plačati za 300 do 400 evrov več dajatev," je dejala.

Vodja pravne službe pri družbi Bayer Slovenija Andrej Šafarič je opozoril, da je Slovenija nekoliko zaspala pri privabljanju tujih, predvsem visokotehnoloških podjetij. Po njegovi oceni smo nazadovali predvsem na področju davčnih sprememb in ustvarjanja bolj konkurenčnega poslovnega okolja.

"Temu okolju ostajamo zvesti predvsem zaradi logističnih in geografskih danosti, ko pa se primerjamo z državami bivše Jugoslavije, pa vidimo, da ta konkurenčna prednost, ki jo je Slovenija nekoč imela, vsak dan kopni in se druga tuja podjetja usmerjajo na trge, ki so te priložnosti uspeli bolje izkoristiti kot Slovenija," je ob robu konference dejal v izjavi za medije.

Trenutno predvsem Srbija postaja izjemno zanimiva lokacija za nemške vlagatelje, je pojasnila direktorica družbe Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Velik dejavnik je razmeroma nizka obdavčitev dela v teh državah.

"Pri tem da so tudi srbska država in institucije izjemno povezane in intenzivno delajo na privabljanju tujih investitorjev," je izpostavila. Po drugi strani na tem mestu vidi priložnost Slovenije v njenem članstvu v EU, zaradi katerih ima visoke standarde, tudi na področjih, ki postajajo izjemno pomembna za nemško gospodarstvo, kot so trajnost, varovanje okolja in človekove pravice.

V anketi, ki so jo izvedli med 29. marcem in 22. aprilom 2022, je sodelovalo 32 podjetij.