znanost 26.4.2022 12:01

Projektoma ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko 3,6 milijona evrov sredstev ERC

Ljubljana, 26. aprila - Maruša Bradač in Franc Forstnerič z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko (FMF) sta pridobila projekta Evropskega raziskovalnega sklada (ERC) Advanced Grant v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Po besedah dekana Tomaža Koširja projekta prihajata tako s področja fizike kot matematike, iz slednjega prvič v Sloveniji.

Ljubljana.
Astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Maruša Bradač.
Foto: Peter Iman/FMF UL

Ljubljana.
Redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Franc Forstnerič.
Foto: Peter Iman/FMF UL

Astrofizičarka Bradač s skoraj 2,1 milijona evrov vrednim projektom raziskovanja prvih galaksij in matematik Forstnerič s skoraj 1,5 milijona evrov vrednim projektom raziskovanja Oka mnogoterosti, novega razreda kompleksnih mnogoterosti, sta dva od 253 uveljavljenih znanstvenikov, ki so pridobili projekte v skupni vrednosti 624 milijonov evrov.

ERC je sicer v razpisu za uveljavljene raziskovalce Advanced Grant za leto 2021 izmed 762 projektov, prijavljenih v sklop fizikalnih znanosti in inženirstva, kamor spadata tudi projekta Forstneriča in Bradačeve, za financiranje izbral 110 projektov. Skupno je bilo v vse kategorije prijavljenih 1735 projektov.

Bradač bo v sklopu projekta Firstlight raziskovala prve galaksije in s tem začetke vesolja. Njena raziskovalna skupina bo uporabljala podatke, ki jih bo pridobila z novim vesoljskim teleskopom James Webb. Z njimi bo preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo.

"Ta projekt odgovarja na vprašanje, kako so nastale prve galaksije. Gre za zelo pomemben del nastanka vesolja, kajti gre za zelo zgodnje vesolje, o katerem vemo zelo malo," je v pogovoru za STA, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, povedala astrofizičarka.

Obeta si, da se bo slovenska raziskovalna skupnost z njenim projektom uvrstila na višji nivo tako pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) kot tudi pri Evropskem južnem observatoriju (ESO), ki gradi naslednji veliki teleskop v Čilu. "Če se bo Slovenija tem projektom pridružila, bomo imeli najboljše pogoje," je izpostavila raziskovalka, ki vrata raziskovalne skupine odpira tudi študentom.

Forstnerič pa je projekt Holomorphic Partial Differential Relations - HPDR dobil za nadaljnje raziskovanje Oka mnogoterosti, novega razreda kompleksnih mnogoterosti. Te so geometrijski objekti, kot so ploskve in višje razsežne ploskve, ki jih je v znanstveno literaturo uvedel leta 2009, leta 2020 pa so bili s strani Ameriškega matematičnega združenja dodani v klasifikacijo matematičnih področij. Bistvena lastnost Oka mnogoterosti je, da dopuščajo obilico holomorfnih preslikav z afinih kompleksnih mnogoterosti. Njihova struktura je torej za razliko od večine ostalih kompleksnih mnogoterosti maksimalno fleksibilna.

Tovrstne preslikave so pomembne, "ker naravno nastopajo v različnih problemih, ki pridejo iz fizike," je v pogovoru za STA ob tem poudaril Forstnerič. "Na primer, če hočete oblikovati letalsko krilo, morate študirati laminarni tok. Krilo je v toku zraka in ta zrak se bo odbijal, krilo mu bo smer spreminjalo, in s tem bo povzročalo vzgon. To je tisto, kar letalo drži v zraku," je pojasnil.

"Predstavljajte si, da hočete modelirati, kako bo ta tok zraka tekel okrog krila," je nadaljeval. "Narišete obliko, potem pa morate izračunati, kaj se bo dogajalo. Bolj preprosto je, da s preslikavo, ki se imenuje konformna, ki ohranja kote, to obliko krila preslikate na krog. /.../ Na krogu imamo eksplicitne rešitve laminarnega toka, ki se kroga izogne, in potem te rešitve s konformno preslikavo preslikamo nazaj," je pojasnil matematik.

"Letošnja prejemnika ERC projektov Advanced Grant sta uveljavljena raziskovalca fakultete, in kar nas še posebej veseli, prihajata tako s področja fizike kot tudi matematike, kar je prvič v Sloveniji," je dejal dekan UL FMF Tomaž Košir. "Znanstvena odličnost, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti," je dodal.

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič pa je izrazil veselje, da "slovenska znanost riše zemljevid prebojnih uspehov v evropskem prostoru", še posebej pa, da je pri tem tako uspešna Univerza v Ljubljani.

Od leta 2007, ko je ERC začel podeljevati projekte, so jih raziskovalke in raziskovalci univerze namreč pridobili osem, Maruša Bradač pa je četrta ženska prejemnica ERC projekta na ljubljanski univerzi. "To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti," je še dodal Majdič.

Doslej je ERC financiral več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk in več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah.