Trzin ostaja najbolj "izrazito delovna" občina

Število delovno aktivnih oseb se je v zadnjih petih letih povečalo za nekaj več kot 11 odstotkov, medtem ko se je število občinskih delovnih migrantov povečalo za 18 odstotkov. Število občinskih delovnih migrantov je torej naraščalo hitreje od skupnega števila delovno aktivnih oseb, ugotavljajo na statističnem uradu.

Konec leta 2021 je tako na delo v drugo občino odhajalo 55 odstotkov delovno aktivnih oseb. Statistiki ob tem dodajajo, da je bilo delovnih migracij zagotovo manj, saj so številni delodajalci zaradi razmer, povezanih s covidom-19, svojim zaposlenim omogočali opravljati delo od doma.

Občina z največjim presežkom delovnih mest ostaja Trzin, kjer so pred več kot 20 leti začeli graditi močno industrijsko-obrtno središče, ki se je nato še razvijalo. Dnevno je na delo vanjo konec leta 2021 prihajalo 5400 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz nje odhajalo na delo v druge občine približno 1200 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi, ugotavlja statistični urad.

Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter-Vrtojba, Nazarje in Ljubljana.

Na drugi strani so t. i. izrazito bivalne občine, kjer je precej več prebivalcev, kot pa imajo delovnih mest. Povsem na dno te lestvice se je uvrstila občina Sveti Tomaž.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo prihaja na delo nekaj več kot 138.900 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.000 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu leta 2021 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 196.400 oz. 21,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Pri tem je bila osrednjeslovenska statistična regija v zadnjih petih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev.

Statistiki še ugotavljajo, da je bila Slovenija lani za čezmejne dnevne delovne migrante bolj privlačna kot leto prej. Konec leta je namreč v Sloveniji delalo več kot 5600 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je petino več kot leta 2020. Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz Hrvaške, medtem ko med Avstrijci in Italijani postaja vedno manj privlačna kot ciljna država za opravljanje dela.