Podjetje Ocean Orchids kot prvo pričakuje sofinanciranje pri geotermalni energiji

Ocean Orchids je projekt, s katerim bodo do globine 1300 metrov izvrtali vrtini za vračanje vode v isti vodonosnik in je ne bodo več spuščali v bližnji Radmožanski kanal, prijavil na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, vlada pa ga je uvrstila v načrt razvojnih programov. Z vrtinama bodo nadgradili sistem in razbremenili okolje temperaturne obremenitve, obenem pa bodo lahko črpali več vroče vode, ki je omejena s koncesijo in zagotavlja okoli 8800 megavatov energije letno. Tako bodo z obnovljivo geotermalno energijo povsem zadostili potrebam po toplotni energiji, ki so okoli 16.000 megavatov letno.

"Subvencija, končne odločbe sicer še nimamo, pomeni, da se je prvič od nastanka problema, ki izvira od leta 2005, država zavedla, da je treba tam, kjer je možno, geotermalno vodo vračati v zemljo. Pri nas jo uporabljamo samo za ogrevanje in je ne kontaminiramo, kot jo na primer v toplicah kopalci. Tako smo zdaj na točki, ko naj bi vsi uporabniki, ki imajo to možnost, vodo reinjicirali," pravi direktor podjetja Roman Ferenčak.

Da je odločitev prava, po njegovih besedah zelo nazorno kažejo sedanje razmere v svetu. Medtem ko se je še lani splačalo uporabljati fosilna goriva, ki jih je povrhu država dodatno subvencionirala, se z vojno na vratih cene energentov dvigajo. Na drugi strani pa je država do zdaj kaznovala uporabnike obnovljivega geotermalnega vira s koncesijskimi dajatvami.

"V Sloveniji kot unikumu na svetu, to zmeraj trdim s polno odgovornostjo, smo tekli sami sebi v nasprotno smer. Zdaj so karte premešane, izraba geotermalne energije se vedno bolj splača. Posledično bo na primer v naš projekt država vložila dva milijona, preostalo seveda mi kot investitor, vendar bo država s tem porabila toliko manj fosilnega goriva, pojasnjuje Ferenčak.

Ob tem pričakuje, da bo projekt oziroma podjetje vpisan na seznam prejemnikov kuponov za ogljično takso, kjer so cene kupona ta trenutek na skoraj zgodovinski višini okoli 90 evrov. Če to pomnožimo s prihrankom ogljikovega dioksida pri izpustih glede na plin, se po Ferenčakovem izračunu naložba državi povrne v petih letih.

"Zato je zelo smiselno, da država naredi načrt za to dejavnost, zadnji dve leti to sicer dela," poudarja Ferenčak in dodaja, da so na seji odbora za kmetijstvo pred dvema letoma o tem že strokovno razpravljali, prav tako na zadnji seji odbora za infrastrukturo. "Prava rešitev je ta razpis, kamor smo se, kolikor vem, prijavili samo mi, s gotovo ga bodo ponovili in bo kmetijsko ministrstvo pri tem vztrajalo, to pričakujemo tudi od gospodarskega in to bo velik premik. V koncesijskem smislu pomeni 80-odstotni popust pri koncesijski dajatvi, ta popust pa bi spet nam zagotovil denar za lastno udeležbo v naložbi. In ta milijon se nam v 10, 11 letih povrne," je izračunal Ferenčak.

Čeprav bi pri koncesijski dajatvi prihranili letno okoli 100 tisočakov, pa opozarja še na obratovalne stroške. Vodo je namreč treba filtrirati in stisniti v zemljo pod pritiskom od 12 do 16 barov. Ti stroški znašajo okoli 200 tisočakov, a tu je po Ferenčaku zaspalo ministrstvo za infrastrukturo, saj geotermalnega vira ni dodalo v uredbo o obnovljivih virih energije, da bi za reinjekcijo dobili obratovalno podporo.

"To bi bilo odlično vezati na prihranke kuponov za takse na ogljikov dioksid in to je zmagovalna kombinacija za državo in za podjetje. Prva se bo s tem približevala zavezi o zmanjševanju ogljičnega odtisa, saj pri pridobivanju električne energije dosegamo zaveze, pri toplotni pa ne. Tu sta spet dve možnosti, ali država vlaga v zmanjšanje porabe toplote ali pa toploto iz obnovljivega vira spodbuja s subvencijami, saj če ne dobimo obratovalne podpore za stroške reinjiciranja, potem projekt ekonomsko ni vzdržen," še pravi Ferenčak.

Poslanci državnozborskega odbora za infrastrukturo so na petkovi seji soglasno sprejeli predlagane sklepe, s katerimi naj se država za letos odpove koncesninam, spremembo problematične uredbe in pripravo mehanizma obratovalne podpore, o kateri govori Ferenčak.

Zadnji leti sta bili za poslovanje Ocean Orchids slabi, leto 2020 celo zgodovinsko najslabše, imeli so velik negativen izid, čeprav je bil kosmati donos pozitiven in so izpolnjevali obveznosti do dobaviteljev in bank. Koronsko obdobje jim je za pol leta zmanjšalo količino prodajnih polic, okrasne rastline so šle iz trgovin, na njihovo mesto pa osnovne življenjske potrebščine.

Lani je bilo po Ferenčakovih besedah že veliko boljše kljub še vedno negativnemu rezultatu. Njihov ciklus traja eno leto, nakupi potekajo dve leti, pogodbe o dobavi sklepajo za tri leta naprej. Ker se je dobavna veriga dejansko ustavila, lani niso imeli dovolj orhidej, ker leto prej niso mogli kupiti sadik. Letos jim kaže dobro, a čeprav v Ukrajino in Rusijo ne prodajajo, se bodo zaradi vojne dvignile cene energentov, transporta, sestavin. Zato bodo tudi orhideje, tako kot kmetijski pridelki nasploh, dražje.