Slovenski lesarji vidijo priložnosti na Bližnjem vzhodu

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, kar pomeni, da ima ogromno bogastvo. Les je namreč eden redkih naravnih materialov, ki se ga da večkrat reciklirati oz. znova uporabiti, so poudarili udeleženci poslovnega foruma z naslovom Les - trajnostni material prihodnosti - Fit for 55, ki so ga v ponedeljek na slovenskem paviljonu na Expu pripravili gospodarsko ministrstvo, Spirit Slovenija in lesarski grozd na Gospodarski zbornici Slovenije.

Udeleženci posveta so bili s predstavitvijo izredno zadovoljni, tudi zato, ker se je odvila v puščavski državi, kjer lesa ni veliko. Gre za predstavitev slovenske lesnopredelovalne industrije na Bližnjem vzhodu, pa tudi za preboj v miselnosti. Vsi bi morali vedeti, da je les material prihodnosti, ki znižuje ogljični odtis, ne le energent, so poudarili.

Andrej Čuš, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu

Ministrstvo in direktorat za lesarstvo sta vsako leto bolj aktivna, ne le na področju promocije slovenskega lesarstva, ampak tudi pri postavljanju strategij. Kot vemo, bo prihodnost zelena in digitalna. Na to vplivajo tudi sprejeti sveženj Pripravljeni na 55 in številni ekoloških sporazumi. Kot kaže študija Pripravljeni na 55, ima Slovenija na področju lesarstva veliko priložnosti. 30 let nazaj so se vsi učili od nas, zdaj pa smo znova začeli slediti trendom najbolj prodornih držav na tem segmentu, predvsem sosednji Avstriji. Slovenija bo v lesno industrijo, tudi prek načrta za okrevanje in odpornost, vložila 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev, s čimer bomo naredili pomemben korak k zvišanju dodane vrednosti v panogi. Poleg tega lahko številne projekte s tega področja podpiramo tudi prek sredstev podnebnega sklada. Zato sem prepričan, da bomo kot država na tem področju v prihodnjem obdobju naredili zelen preboj, a bo potrebna tudi sprememba miselnosti. Les ni nekaj, kar se kuri, ampak nekaj, kar znižuje ogljični odtis. Zato moramo stremeti tudi k višji dodani vrednosti, kar pomeni, da lesa ne smemo le posekati in prodati, ampak ga moramo predelati v Sloveniji.

Danilo Anton Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu

Za izvedbo lesarskega foruma smo morda malo provokativno izbrali prav Združene arabske emirate, ki so znani po svojih naftnih poljih. V temu okolju želimo pokazati, da lahko les uporabimo tudi v druge namene, ne le energetske. Ta, preživeta, miselnost je vsekakor napačna. Les namreč niso samo drva ali deske, ampak nekaj več. To smo v Dubaju uspešno predstavili tudi z odličnimi izdelki mariborske višje lesarske šole, pa tudi z impozantnim objektom (slovenskim paviljonom na svetovni razstavi Expo), ki kaže, kako lahko les uporabimo v gradbeništvu. Z vsemi temi aktivnostmi doživlja slovenska lesna industrija določen preboj, s katerim ne bomo več izvažali lesa kot surovine ampak v obliki končnih izdelkov. Pomemben je tudi okoljski vidik. Če bi tri milijone kubičnih metrov lesa letno predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo, bi s tem vezali 70 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida, ki jih emitira Slovenija. S tem bi tudi lažje dosegli cilje, ki nam jih nalagajo okoljske zaveze.

Tomaž Kostanjevec, direktor Spirit Slovenija

Lesarski forum, ki smo ga gostili na paviljonu, je prebojna zgodba slovenskega gospodarstva. Gre za dodano vrednost, ki je slovensko gospodarstvo doslej ni izkoristilo. Slovenija ima veliko potenciala na področju lesarstva, žal pa smo večino lesa doslej izvažali v obliki hlodov. Zdaj želimo - tudi skozi večjo prepoznavnost - svetovni javnosti predstaviti, da so slovenska podjetja sposobna narediti več, in sicer večjo dodano vrednost s tehnološko dovršenimi izdelki.

Jurij Gašper, direktor podjetja Gašper okna in vrata

Naše podjetje že vrsto let deluje na področju izdelave lesenega stavbnega pohištva. Delegacije in konference smo se udeležili, ker se želimo širiti na tuje trge. Fokus Expa sta tudi trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo, kar predstavlja tudi naše stavbno pohištvo.

Igor Hovnik, predavatelj na mariborski višji lesarski šoli

Z veseljem smo so odzvali povabilu gospodarskega ministrstva, da naša šola obišče Expo. Na slovenski paviljon smo pripeljali tudi precej vrhunskih izdelkov iz lesa, ki so jih izdelali naši študentje. Med drugimi tudi različne obleke in torbice. Izdelki niso zanimivi le na pogled, ampak z njimi dodatno ozaveščamo svetovno javnost, na kakšne vse načine se lahko les uporabi.

Jure Kotnik, arhitekt

Kot arhitekt sem sodeloval tudi pri projektiranju slovenskega paviljona na Expu. Zdaj imamo tu edinstveno priložnost, da svetu predstavimo, kaj v Sloveniji znamo. Naš paviljon je večinoma izdelan iz lesa, na njem pa je tudi največja zelena fasada v Dubaju, kar je vrhunski dosežek. To moramo ustrezno predstaviti in izkoristiti potenciale, saj imamo dovolj znanja za preboj na tuje trge, tudi v Dubaju, ki je mesto presežkov. Trenutno je največja lesena stolpnica na svetu na Norveškem, čez pet let bo verjetno v Dubaju.