Na Expu tudi o lesu kot materialu prihodnosti

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, kar pomeni, da ima ogromno bogastvo. Les je namreč eden redkih naravnih materialov, ki se ga da večkrat reciklirati oz. znova uporabiti, so poudarili udeleženci poslovnega foruma z naslovom Les - trajnostni material prihodnosti - Fit for 55, ki so ga na slovenskem paviljonu na Expu pripravili gospodarsko ministrstvo, Spirit Slovenija in lesarski grozd na Gospodarski zbornici Slovenije.

Slovenija ima za uveljavitev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva po besedah generalnega direktorja direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Danila Antona Ranca dobre pogoje. Ena največjih slovenskih prednosti je po njegovih besedah prav les, saj v slovenskih gozdovih letno priraste kar devet milijonov kubičnih metrov lesa. "Ta hrani ogljikov dioksid in ga pozneje veže v lesenih izdelkih tudi do 100 let," je dejal Ranc.

Ob tem je poudaril, da ministrstvo podpira krožno, kaskadno in večkratno rabo lesa ter prepoznava lesno industrijo in potencial predelave lesa kot ključna za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. "Rabo lesa moramo povečati na vseh področjih, kjer lahko les enakovredno nadomesti druge, okoljsko manj primerne materiale," je ocenil.

Direktor Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec je spomnil, da je slovensko gospodarstvo usmerjeno v trajnost, zelene tehnologije, družbeno odgovornost podjetij, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter skrb za naravno in družbeno okolje.

"Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato so prostrani gozdovi in kakovosten les slovensko največje naravno bogastvo," je dejal. Spomnil je, da ima Slovenija bogato lesnopredelovalno tradicijo, kar se kaže tudi pri slovenski predstavitvi na Expu. Slovenski paviljon na svetovni razstavi je namreč pretežno narejen prav iz lesa

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš je izpostavil prednosti gozdov in uporabe lesa na področju varovanja okolja. Les je tudi material, ki se lahko večkrat reciklira in znova uporabi, s čimer imajo slovenski lesarji veliko izkušenj, svojo dobro prakso in izdelke pa izvažajo v številne države, je dejal. S tem se je strinjal tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej. Ob tem je poudaril pomen slovenskih gozdnih rezerv kot pomemben del gospodarskega in socialnega bogastva države.

Udeležence foruma je prek videopovezave nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, ki je med drugim poudarila slovenske napore v času predsedovanja EU na več področjih. Tudi na področju varovanja okolja, večji odpornosti in prehodu v zeleno. Del tega je tudi večja uporaba lesa, je dejala.

Na današnjem dogodku na slovenskem paviljonu bodo predstavili tudi program Fit for 55, in sicer v kontekstu upravljanja z gozdnimi sistemi in lesno industrijo za uspešno realizacijo projektov krožnega gospodarstva. Poleg tega se bodo udeleženci posveta osredotočili na priložnosti, ki jih imata Slovenija in Evropa na področju lesa.

Omenjeni dogodki so del obiska 52-članske delegacije s področja lesne in pohištvene panoge ter državnih institucij, ki se do petka mudi na svetovni razstavi Expo Dubaj. V tem času bo na slovenskem paviljonu poleg foruma organizirano tudi mreženje, udeleženci pa bodo imeli možnost poslovnih pogovorov s potencialnimi tujimi poslovnimi partnerji ter možnost strokovnega ogleda izbranih tujih paviljonov na svetovni razstavi.