znanost 26.11.2021 11:39

Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Ljubljana, 26. novembra - Znanstvena bera slovenskih založb med drugim prinaša prevodno delo filozofa Reneja Descartesa Strasti duše (Studia Humanitatis) in delo Ornament množice Siegfrieda Kracauerja (Založba *cf.). Pri Beletrini so izdali delo Vesne Vuk Godina Zablode feminizma, pri Založbi Sophia Tujost kapitala Primoža Kraševeca, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani knjigo Raziskovanje v psihoterapiji in integracija psihoterapevtskih pristopov Gregorja Žvelca in Karmen Urške Modic, med novostmi založbe UMco pa je knjiga Drugačen um Petra Godfrey-Smitha.

Ljubljana.
Knjige, literatura.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

V strasteh duše se Descartes predstavi tudi kot moralist

Pod okriljem Studia Humanitatis je v prevodu Nine Kanc izšla zadnja razprava francoskega filozofa in prirodoslovca Reneja Descartesa z naslovom Strasti duše. Pri založbi so spomnili, da je Descartesova filozofija bolj znana po spoznavni teoriji in metafiziki kakor po etiki, a dodali, da Descartes v predgovoru k francoskemu prevodu Principov filozofije (1647) etiki nameni vrhovno mesto: "V slavni metafori filozofijo predstavi kot drevo: metafiziko označi za njegovo korenino, fiziko za njegovo deblo, medicino, mehaniko in moralo pa za njegove veje. Zadnje tri discipline so torej krona mišljenja, kolikor prispevajo k prijetnejšemu in boljšemu življenju."

Njegovo zadnjo razpravo Strasti duše pa bi lahko po zapisu v spremni študiji Mihe Mareka razumeli tudi kot običajnemu človeškemu življenju najbližji del njegove filozofije. V Strasteh duše, kakor že v korespondenci z Elizabeto Pfalško, se Descartes namreč ne izraža le kot znanstvenik-filozof, ampak tudi kot moralist, celo protopsihoterapevt. V vsaki od teh vlog se navezuje na sodobnost.

Descartes prav v svoji zadnji razpravi izrecno afirmira temeljno utelešenost človeškega stanja, kar ga povezuje z različnimi miselnimi tokovi, ki izhajajo iz filozofije telesa. Kot moralist pa predlaga kognitivno obvladovanje čustvenega življenja, kakršno zagovarjajo nekatere sodobne psihoterapije. "Če strasti ustrezno uravnavamo, po Descartesu varujemo zdravje duše in telesa, hkrati pa skrbimo za svojo moralno klenost, ki je glavno dobro v življenju. Če Descartesove Strasti duše beremo hkrati z njegovo korespondenco z Elizabeto, se torej na eni strani pokaže, da je etika tudi zdravljenje duše, na drugi pa, da je psihoterapija tudi etika," je med drugim zapisal Marek.

Kracauerjevo najvplivnejše v nemščini napisano delo ornament množice

Pri Založbi *cf. so izdali knjigo Ornament množice vsestranskega nemškega kritičnega intelektualca Siegfrieda Kracauerja. Za to so se odločili, ker gre za avtorjevo "najvplivnejše v nemščini napisano delo in tudi eno zgodnejših del s področja sociologije kulture z impresivno kritiko popularne kulture, ki ni danes nič manj relevantna, kakor je bila pred skoraj stotimi leti".

Delo, ki je v Nemčiji prvič izšlo leta 1963, prinaša Kracauerjev izbor lastnih zgodnjih esejev o moderni družbi med Weimarsko republiko; 24 izbranih spisov je nastalo med letoma 1920 in 1931. Kracauer se v njih loteva vodilnih motivov modernosti, kakršni so osamitev in odtujitev, množična/popularna kultura in izkušnja urbanosti, razmerje med skupino in posameznikom. Pri tem raziskuje širok razpon tem: kino in popularne filme, knjižne uspešnice in njihove bralce, življenjepise, fotografijo, ples, hotelske avle, veleblagovnice (nakupovalne arkade), dolgčas, prevod Biblije, filozofijo Georga Simmla, prozo Franza Kafke.

"Ti interdisciplinarni eseji - mešanica sociološke analize, zgodovinsko-filozofske alegorije in literarne miniature - nam ne samo pomagajo razumeti Kracauerjevo zgodnje ter poznejše delo, ampak tudi ideje frankfurtske šole, genealogijo filmske teorije in sociologije kulture ter weimarsko kulturno politiko. Knjiga pokaže ves nabor talentov avtorja, ki je eden izmed najbolj vsestranskih in pronicljivih interpretov modernega življenja, kakor tudi eden najsijajnejših kulturnih kritikov 20. stoletja," so presodili pri založbi.

Prevod podpisuje Anja Naglič, spremno besedo pa Marko Jenko. V slovenščini je sicer na voljo zelo malo Kracauerjevih del, pri založbi *cf. pa so že leta 2013 izdali njegovo sociološko študijo Uslužbenci.

Vesna Vuk Godina tokrat o zablodah feminizma

Vesna Vuk Godina (1957) zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas. Pri Beletrini so leta 2014 že objavili njeno knjigo Zablode postsocializma, ki je doslej dočakala dve prenovljeni izdaji, zdaj pa so izdali še njeno knjigo Zablode feminizma.

Knjiga analizira temeljne značilnosti sodobnega feminizma. Izhodišče analize predstavljata spremenjena socialni in zgodovinski kontekst, v katerih sodobni feminizem ponavlja in reproducira teoretske postavke feminizma 20. stoletja. "Zaradi tega sodobni feminizem ni zmožen ustrezno kontekstualizirati današnjega položaja žensk, tako kot ni sposoben preseči svojih evropocentričnih in kolonialnih drž ter drugih problematičnih značilnosti. Sodobni feminizem ni več kritična analiza in teorija o položaju ter vlogi žensk v sodobni družbi - prelevil se je v teorijo, ki reproducira sodobni kapitalizem z vsemi njegovimi oblikami eksploatacije, vključno z eksploatacijo žensk na področju dela, potrošnje, javnega in zasebnega življenja itd.," so vsebino povzeli pri založbi.

Knjiga med drugim naslavlja vprašanja: Kakšen feminizem v sodobnem globalnem kapitalizmu lahko pomeni kritično in emancipatorno teorijo in prakso? In zakaj sodobni beli feminizem ne skrbi za potrebe in težave večine žensk? Tiste večine, ki nočejo dizajnerskih oblek, mest predsednic evropske komisije, mest vodilnih v Evropski centralni banki itd.? Zakaj ne?

Primož Kraševec in Tujost kapitala

Knjižna bera založbe Sophia je bogatejša za delo Tujost kapitala sociologa kulture Primoža Kraševca. Kaj sta to alevičarski/postpolitični Marx in marksizem? Po zapisu založbe je avtorjeva teza, da gre za vse tisto, kar trči ob realno avtonomijo kapitala. Fragmente tega trka je najti v Marxovem Kapitalu, Očrtih in poznih rokopisih, teoretskem antihumanizmu (zgodnji Ranciere), ultralevičarskih teorijah (Camatte), novejših marxovskih razpravah o teoriji vrednosti in denarja (Heinrich, Bryan in Rafferty) ter o razmerju med kapitalom in tehnologijo (razprave o avtomatizaciji, robotih in splošnem intelektu). V teh delih kapital ne nastopa niti kot razmerje med ljudmi niti kot razmerje med ljudmi in rečmi, temveč je določujoče razmerje, tj. tisto, ki določa tako svojo subjektivno kakor objektivno funkcijo.

Osnovna premisa knjige je, da so politika, ideologija, diskurz/pisava del starega reda (ancien regime), neposredno predkapitalističnega obdobja evropske zgodovine, ki se samoregulira s pomočjo uma, diskurza, reprezentacije, pomena. Kapital ni le nova ekonomska "baza", kjer bi politična in ideološka "nadzidava" ostali podobni tisti iz 18. stoletja, temveč aktivno in uničujoče transformira politiko in ideologijo: politika se "tehnizira", ne izdeluje idealnih načrtov in programov, temveč tehnične fixes in oblike zavarovanja pred tveganjem (Foucault).

Ideologija v klasični obliki izgublja moč in pomen, nadomeščajo jo za kapitalizem izdelani in kapitalizmu prilagojeni algoritmi, ki ne povezujejo posameznikove duše ali zavesti z dominantnim diskurzom, temveč vežejo infrasubjektivna mikronagnjenja s čedalje bolj sofisticiranimi oblikami algoritemske ponudbe (komercialne, politične, novinarske itn.). Teorija ideologije v 21. stoletju zato ni več toliko teorija diskurza, temveč je bolj teorija afekta, o knjigi še piše na strani založbe.

Knjigi je dodana spremna beseda, ki jo je napisal avstralski filozof Vincent Le, recenzenta pa sta bila Ičo Vidmar in Lev Kreft, ki je knjigo ocenil kot "resnično inovacijo in ne le novo interpretacijo Marxove teorije kapitalizma s kritiko politične ekonomije vred".

Raziskovanje v psihoterapiji in integracija psihoterapevtskih pristopov

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je izdala monografijo Gregorja Žvelca in Karmen Urške Modic Raziskovanje v psihoterapiji in integracija psihoterapevtskih pristopov. Monografija po zapisu založbe podaja pregled raziskovanja in integracije v psihoterapiji. Avtorja v njej obravnavata metode psihoterapevtskega raziskovanja, raziskave učinkovitosti in izidov psihoterapije ter raziskave procesov psihoterapije. Pri tem se še posebej usmerjata na področje skupnih faktorjev psihoterapije, ki predstavlja osnovo za integracijo psihoterapevtskih pristopov. Osredotočata se na pomemben premik v paradigmi raziskovanja psihoterapije, ki se namesto raziskovanja učinkovitosti posameznih smeri psihoterapije usmerja na raziskovanje principov in procesov, ki so v ozadju različnih psihoterapevtskih pristopov.

Premik v paradigmi raziskovanja k procesom spremembe je skladen tudi z vse bolj vplivnim gibanjem psihoterapevtske integracije, ki se ukvarja z odprtim raziskovanjem podobnosti in razlik med različnimi psihoterapevtskimi pristopi. V knjigi je podan pregled gibanja psihoterapevtske integracije od njenih začetkov do sodobnih pristopov. Avtorja predstavita temeljne sodobne integrativne pristope, ki skušajo na različne načine integrirati spoznanja različnih psihoterapevtskih smeri, so še zapisali pri založbi.

Godfrey-Smith in razvoj inteligentnega življenja skozi hobotnice

V prevodu Miriam Drev je pri založbi UMco izšla knjiga Drugačen um; Hobotnice in razvoj inteligentnega življenja Petra Godfreyja-Smitha, priznanega avstralskega profesorja, zgodovinarja znanosti in izurjenega potapljača. Godfrey-Smith v njej predstavi drzno novo zgodbo o nastanku in razvoju življenja, ki se je večidel odvijala v oceanu.

Z raziskovanjem razvoja razuma avtor pokaže, kako so neorganizirane skupine celic, ki so nastale v morju, začele živeti skupaj in počasi razvile sposobnosti čutenja, odzivanja in sporazumevanja. Ko so se ti primitivni organizmi vse bolj povezovali z drugimi, so postajali kompleksnejši. Razvili so se prvi živčni sistemi, najverjetneje pri daljnih sorodnikih meduz, kasneje pa so glavonožci, ki so bili sprva neopazni mehkužci, zapustili svoje lupine in se vzdignili visoko nad oceansko dno, kjer so iskali plen ter pridobili višjo inteligenco, s katero jim je to uspevalo bolje. Na drugi neodvisni poti so sesalci in ptice kasneje začeli svoje evolucijsko potovanje.

"Čeprav imamo sesalce in ptice za najpametnejša bitja na našem planetu, je v zadnjem času postalo jasno, da visoko inteligenco izkazuje tudi zelo oddaljena veja v živalskem kraljestvu: to so glavonožci, ki jih sestavljajo lignji, sipe in (na njenem vrhu) hobotnice. Že nekaj časa je namreč znano, da hobotnice v ujetništvu lahko prepoznajo svoje človeške varuh(inj)e, se premikajo med sosednjimi akvariji za hrano, ugašajo žarnice z brizgi vode, mašijo odtoke in izvajajo drzne pobege," so vsebino knjige povzeli pri UMco.

Z raziskovanjem razvoja življenja vse od njegovega začetka in primerjanja človeka z njegovim izjemnim živalskim sorodnikom Godfrey-Smith posveti z novo lučjo na hobotničin um - s tem pa tudi na nas same. Avtor knjige Bonobo in ateist Frans de Waal je o knjigi zapisal, da je Godfrey-Smith v njej uporabil hobotnice "kot vstopna vrata v raziskovanje zavesti, drugačne od človekove, to pa naredi z veliko občutljivostjo in prvovrstnim znanjem".