Projekt GoMura izboljšal življenje na slovenski in avstrijski strani reke

V čezmejnem projektu, ki je potekal od junija 2018 kot del Interregovega programa Slovenija-Avstrija v obdobju 2014-2020, so pripravili usklajene ukrepe za izboljšanje upravljanja in izboljšanje ekološkega stanja mejne reke Mure in njenih pritokov ter zmanjšanje poplavne ogroženosti. Tako so tudi nadaljevali sodelovanje in dolgoletne skupne aktivnosti v okviru stalne slovensko-avstrijske komisije za mejno Muro.

Po besedah direktorice urada za upravljanje z vodami Direkcije RS za vode, ki je bila vodilni partner, Suzane Stražar so pripravili dva načrta upravljanja na območje mejne Mure. Ob načrtih zaščite in reševanja ob poplavah so izvedli tudi naložbi v obeh Radgonah, pri čemer so dobili nepovratnih 2,4 milijona evrov iz omejenega programa.

H kakovostni izvedbi projekta so po besedah Stražarjeve veliko pripomogli številni zunanji sodelavci in pogodbeni partnerji, bistveni pa so vodnogospodarski načrti, ki bodo podlaga za prihodnje ukrepe. Lokalnim skupnostim je poleg poplavne zaščite veliko pomenila tudi izvedba sonaravnih ukrepov, ki omogočajo približevanje človeka reki ter dajejo dodatne možnosti za rekreacijo, tudi čezmejno, in povezovanje.

Vodja oddelka za vodno upravljanje, vire in trajnost urada avstrijske štajerske deželne vlade Johann Wiedner je poudaril, da ukrepi pomembno vplivajo na življenje ljudi ob Muri ter povezujejo razvoj, vodo in protipoplavno problematiko. Kot je dejal, je načrtovanje in sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo na tem področju tradicionalno dobro, opozoril pa je, da bo treba zaradi človeških posegov v reko to vračati v prvotno stanje.

Direktor občinske uprave Radgona Franz Brandner je naštel nekaj konkretnih pridobitev projekta, med njimi so igrala, poti brez ovir za osebe s posebnimi potrebami, možnost pogleda na drugo stran reke, športne aktivnosti na prostem. "To je bila sonaravna gradnja za Muro, ne proti njej," je poudaril in pohvalil izvrstne stike med občinskima upravama obeh Radgon.

S tem se je strinjal tudi direktor gornjeradgonske občinske uprave Vladimir Mauko, projekt je po njegovem potrdil odlično sodelovanje med državama. Posebej je omenil arhitekturne dosežke projekta, saj na primer protipoplavni zid zdaj omogoča stik z reko in jo približuje ljudem, obenem pa zagotavlja varnost ter je turistična in rekreacijska pridobitev.

V projektu so med drugim napravili digitalni model struge Mure zaradi poglabljanja, ugotavljali njeno hidromorfološko stanje ter predlagali rešitve. Stražarjeva je dodala, da so izsledki projekta, na primer razširitev rečne struge, kjer je to mogoče, že vključeni v novi projekt Natura Mura.

Partnerji projekta so bili Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje in Občina Gornja Radgona na slovenski, na avstrijski strani pa urad štajerske deželne vlade, Mestna občina Radgona in Zveza za upravljanje voda oz. vodna oskrba Mestne občine Radgona.