Podjetja 14.10.2021 9:30

Izvršna direktorica Energetske zbornice za STA: Ob trenutni rasti cen energije nujen razmislek tudi o dolgoročnih ukrepih

pogovarjal se je Gregor Mlakar

Ljubljana, 14. oktobra - Okrevanje po pandemiji in vreme so razlog za enormne dvige cen energentov, a globlji razlogi so povezani tudi z resno energetsko preobrazbo oz. prehodom iz fosilnih na obnovljive vire, saj je narasla tudi cena emisijskih kuponov, o razmerah na energetskem trgu pravi izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak.

Ljubljana.
Izvršna direktorica Energetske zbornice Ana Vučina Vršnak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je v pogovoru za STA poudarila Vučina Vršnakova, se gibanje cen še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave oz. porabe zemeljskega plina, zato so povsem verjetni visoki odmiki v obe smeri. Ob tem je poudarila, da je treba v teh razmerah razmišljati tudi o dolgoročnih ukrepih na področju energetike, ki bodo Sloveniji zagotovili energetsko samozadostnost.

Zaradi trenda elektrifikacije vseh sektorjev prihaja do vse večjega povpraševanja po električni energiji, tako da je odjem že dosegel ravni iz leta 2019, prihodnje leto pa je pričakovati nadaljevanje rasti porabe, s tem pa tudi dvig cen na svetovni ravni. Pri zemeljskem plinu na zbornici prav tako pričakujejo nadaljevanje rasti povpraševanja v svetu, normalizacije razmer pa pred koncem prihodnjega leta ne pričakujejo.

Sicer pa visoke cene vplivajo tako na gospodarstvo kot na vsakega posameznika in pomenijo pritisk na inflacijo, za vsakega uporabnika pa pomemben strošek. Pri tem je v najslabšem položaju energetsko intenzivna industrija, ki je v Sloveniji še vedno močno prisotna, in nekatera od teh podjetij po njenem že opozarjajo, da so na robu zloma, enako lahko velja tudi za gospodinjstva z najnižjimi dohodki. Višje cene se bodo prelile tudi v višje cene proizvodov ali storitev, kar dolgoročno ni dobro za nikogar, zato marsikdo že opozarja na energetsko revščino.

Kratkoročni mehanizmi so po besedah izvršne direktorice energetske zbornice zaradi določil o državni pomoči v rokah pristojnih državnih organov, ki se lahko odločijo bodisi za omejevanje cen, nižje dajatve ali subvencije ranljivejšim skupinam, po oceni zbornice pa bi lahko tudi začasno prilagodili pravila podnebnega sklada za kratkoročno subvencioniranja nakupne cene od domačih fosilnih elektrarn največjim porabnikom.

Pri tem na zbornici svarijo predvsem pred morebitnim znižanjem prispevkov za omrežnino, saj je dobro in stabilno omrežje ključno za zanesljivo oskrbo z energijo. "Zato je treba delovati predvsem v smeri vlaganja v stabilnost sistema in zadostne zmogljivosti, torej v nujno energetsko infrastrukturo in omrežje, na kar smo na zbornici že večkrat opozorili," je dejala Vučina Vršnakova.

Predstavnica zbornice za letos omenja tri možne scenarije. Najboljši bi bil relativno topla zima in povečanje dobave zemeljskega plina iz Rusije, ob tem pa tudi hiter in učinkovit odziv politike, srednje dober bi bil v primeru relativno mrzle zimo ali nekaj slabše dobave iz Rusije, morda celo obojega, vendar ob učinkovitih ukrepih države, najslabši pa bi se nam lahko zgodil ob ledeno mrzli zimi, zmanjšani ali celo prekinjeni ruski dobavi ter neučinkovitih političnih ukrepih.

Energetska zbornica je zato že opravila pogovore s predstavniki energetsko intenzivne industrije v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so jim predstavniki energetske slovenske energetike pojasnili trenutne razmere in kaj lahko država naredi za to, da jim vsaj na kratek rok pomaga. Po njenih informacijah se tudi predstavniki države zavedajo razmer, zato so že bili povabljeni k dialogu, uradnih odgovorov na poziv obeh zbornic pa za zdaj še niso prejeli. "A razmere so vsaj za najbolj ranljive take, da zahtevajo hitre ukrepe," je opozorila.

Ob tem pa je znova poudarila, da je treba ob vseh kratkoročnih ukrepih razmišljati predvsem v smeri energetske samozadostnosti. Če je pri plinu in nafti jasno, da teh dveh energentov Slovenija nima na voljo in jih mora uvažati, pa imamo pri proizvodnji električne energije dovolj možnosti, da si zagotovimo samozadostnost.

Glede na načrte za zaprtje velenjskega premogovnika in posledično šoštanjske termoelektrarne bo to pomenilo približno za tretjino manj lastne električne energije, kar pomeni, da je treba čim prej zagotoviti nove vire. Pri tem je izvršna direktorica zbornice spomnila tudi na zavezujoče cilje Slovenije, ki bi do konca lanskega leta morala delež obnovljivih virov energije v svoji energetski mešanici povečati na 25 odstotkov, a cilj ni bil dosežen, zaradi česar državi lahko grozi tudi finančna kazen. Pravi še, da je pomembna tudi vzpostavitev primernih finančnih vzpodbud na ravni EU in države za zelene energetske projekte.