Podjetja 14.10.2021 9:30

Podjetja se v pričakovanju ukrepov države prilagajajo višjim cenam energentov

piše Gregor Mlakar

Ljubljana, 14. oktobra - Rekordno višanje cen energentov na globalni ravni bo ob prebivalstvu prizadelo tudi gospodarstvo, kar še posebej velja za energetsko intenzivno industrijo, ki je v Sloveniji še vedno močno prisotna. Tudi zato je Gospodarska zbornica Slovenije vlado pozvala k ukrepanju, skupaj z energetsko zbornico pa so predlagali konkretne ukrepe.

Ljubljana.
Daljnovod, elektrika, energija.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Največji porabnik električne energije med slovenskimi podjetji je kidričevski proizvajalec aluminija Talum, ki za svojo proizvodnjo potrebuje tudi zemeljski plin. Kot je za STA povedal predsednik uprave Marko Drobnič, strošek energije za družbo predstavlja skoraj četrtino stroškov materiala in storitev, medtem ko je povprečni strošek energije primerljivega proizvajalca aluminija v Evropi med 10 in 15 odstotkov.

Talum energijo kupuje za do tri leta vnaprej, če jim to omogoča likvidnost energetskih borz. Zadnja leta strategijo nakupov elektrike prilagajajo in z razpršenimi delnimi zakupi glede na stanje na borzi energije v kombinaciji s stanjem na borzi aluminija skušajo optimirati povprečno ceno za posamezna obdobja in leta.

"Izdelane imamo simulacijske modele, ki nam pri teh odločitvah pomagajo. Tak model nam bo omogočil, da bomo ekstremno rast cen energentov letos občutili delno direktno zaradi manjšega obsega nakupov, ki jih opravimo na spotu, in posredno preko rasti cen surovin za našo proizvodnjo," je pojasnil Drobnič in dodal, da imajo potrebne količine zemeljskega plina zakupljene že za prihodnji dve leti.

Ker je 90 odstotkov njihovih potreb po elektriki namenjenih proizvodnji primarnega aluminija v elektrolizi, cena aluminija na borzi pa je lani strmoglavila na najnižjo raven v zadnjih 15 letih, so že nekaj časa prisiljeni omejevati obseg proizvodnje elektroliznega aluminija, tako da v zadnjem letu delujejo le na polovični zmogljivosti.

Da bi še zmanjšali aktualni negativni vpliv ekstremnih razmer na trgu energentov, bodo novembra prešli le še na obratovanje s tretjinsko zmogljivostjo. Kot pravi prvi mož kidričevske družbe, bi ta delež pogojno in z velikimi tehnološkimi ter stroškovnimi žrtvami lahko zmanjšali do četrtine, manj pa bi pomenilo popolno ugasnitev peči, s čimer bi se proizvodnja aluminija za vedno ustavila.

"Njen vnovični zagon je namreč predrag, da bi se ga lahko lotili. Letos bomo vse izdelke, ki smo jih kupcem obljubili, proizvedli. Znižano proizvodnjo aluminija bomo nadomestili s kupljenim aluminijem. Za prihodnje leto bomo prisiljeni kljub velikemu povpraševanju na trgu obseg prodaje naših izdelkov zmanjšati," je še dodal Drobnič.

V podjetju zato od države pričakujejo takojšnje reševanje nastalih razmer in hiter sprejem vseh razbremenitev, ki jih Bruselj predpisuje za energetsko intenzivno industrijo, kar bi po njegovem že moralo predstavljati higienski minimum konkurenčnega poslovnega okolja v Sloveniji.

Če bi primerljive sistemske okvirje že imeli vzpostavljene, se zagotovo zdaj ne bi znašli v zelo zahtevni oziroma celo eksistenčno vprašljivi situaciji, je povedal Drobnič, ki predloge GZS ocenjuje kot dobre, saj so jih skupaj z njo snovala tudi podjetja na osnovi prakse in hitrih ukrepov drugih držav članic EU.

Da so podražitve energentov in surovin trenutno prisotne povsod, zato je glavna naloga proizvodnih podjetij skrbno spremljanje trendov in prilagajanje v danih pogojih, menijo v skupini Sij, kjer sta glavna energenta prav tako električna energija in zemeljski plin.

Kot so povedali za STA, ta dva energenta v skupnih stroških, kjer več kot polovico predstavljajo surovine, po cenah pred podražitvami predstavljata med osem in devet odstotkov, po trenutnih cenah pa predstavljata že najmanj četrtino.

V skladu s strategijo manjši del energentov zakupujejo tudi za prihodnja leta, glede na izredno nesorazmerne rasti cen v zadnjih mesecih pa si težko predstavljajo, da bi lahko to poviševanje v celoti prenesli na končne kupce. Trenutno zato težko ocenjujejo obseg posledic rasti cen na njihovo poslovanje.

Tudi v Siju, tako kot večina evropske energetsko intenzivne industrije, pričakujejo pomoč države oz. EU za blažitev posledic. Pri tem poudarjajo, da so nekatere države že sprejele določene ukrepe, podpirajo pa tudi ukrepe, ki jih je predlagala GZS, ter upajo da bo država prisluhnila predlogom.

Med energetsko intenzivnimi podjetji v Sloveniji je tudi sladkogorska tovarna papirja Paloma, kjer pravijo, da je vpliv rasti cen energije, pa tudi strošek emisijskih kuponov, na njihovo poslovanje velik. Temu se ne morejo izogniti kljub velikim investicijam v sodobno tehnologijo, so dodali za STA.

Paloma sicer vnaprej zakupi določene količine vhodnih materialov ter si tako zagotovi boljšo predvidljivost poslovanja, ob tem pa jasno povedo tudi, da so že zvišali prodajne cene in s tem stroške prenesli na stranke oz. končnega potrošnika. Med ukrepi, ki so jim zgolj v delno pomoč, so napovedali tudi zmanjšanje proizvodnje.

V podjetju so mnenja, da izredne razmere zahtevajo odločne vladne ukrepe, s katerimi bi preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Ob tem poudarjajo, da morajo biti ti hitri in drzni, od vlade pa pričakujejo nadomestilo za pol leta, dokler se trgi ne stabilizirajo.

V Heliosovi skupini je najbolj na preizkušnji podjetje Belinka Perkemija, kjer izdelujejo zeleno kemikalijo vodikov peroksid, v času pandemije eno od dezinfekcijskih surovin, za njeno proizvodnjo pa je glavna surovina zemeljski plin. Skupaj z elektriko predstavlja 70 odstotkov variabilnih stroškov njihovega glavnega produkta.

Kot je za STA pojasnil direktor družbe Franci Stele, trenutno še obratujejo brez prekinitev, pri čemer bodo največji izziv predstavljale nesprejemljive cene vse energije, ki jih ne uspejo prenesti na kupca, in dobava plina.

"Rast stroškov skušamo uravnavati s prilagajanjem cen za kupce, vendar pa so nekateri že zmanjšali porabo, saj takšnih stroškov ne morejo prenesti na končne uporabnike. Težava je zlasti, ker smo vpeti na vse svetovne trge, kjer pa posamezne regije še vedno učinkovito uporabljajo druge vire, kot sta na primer premog in nafta," je dodal Stele, v čigar podjetju so že pripravili tudi scenarije za omejitev ali zmanjševanje proizvodnje in stroškov dela.

Od države pričakuje podobne ukrepe, kot sta jih že uvedli Španija in Portugalska, ki sta omejili marže lastne proizvodnje elektrike, pri zemeljskem plinu pa bosta s svojimi sredstvi znižali prenos celotnih stroškov na končne uporabnike. Prav tako pričakuje, da bo ukinjen večji del dajatev, taks in dodatkov za energente ter opuščeno plačilo trošarine v povezavi s CO2.

"V nasprotnem primeru bo sicer kmalu prišlo do socialnih težav, saj se bo industrija morala odzvati na dramatično rast cen tudi z zmanjševanjem delovne sile. Vprašanje je, ali bo država pristopila na pomoč pri reševanju gospodarske krize ali pa bo pripomogla k neizbežni socialni problematiki," je jasen Stele.

Da električna energija očitno postaja strateška tema, trenutne razmere pa verjetno šele začetki nekih trendov, ki se bodo v prihodnje le še krepili, pa je prepričan prvi mož Hidrie Iztok Seljak, to pa podkrepil z dejstvom, da se bo število elektrificiranih in hibridnih povečevalo, s tem tudi poraba elektrike, razpoložljivi viri pa so omejeni.

Kot je povedal na torkovem srečanju slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije s predsednikom vlade Janezom Janšo, je velika večina članov partnerstva že zakupila električno energijo dolgoročno - za letos in naslednje leto. "Z aktualnimi razmerami se bomo zato soočili počasi za pokrivanje leta 2023, zagotovo pa bomo v prihodnosti zaradi izjemnih stopenj rasti priča veliki borbi za razne strateške materiale," je dodal.