Podjetja #družba 12.10.2021 14:13

Konferenca: Epidemija razgalila problem nesistematičnega pristopa k digitalizaciji v zdravstvenem sistemu

Ljubljana, 12. oktobra - Na nedavni strateški konferenci z naslovom Vrednost inovacij je bilo govora med drugim o tem, kako je epidemija covida-19 v Sloveniji in po svetu razgalila problem nesistematičnega pristopa k digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. O vprašanju, kako ta sistemski problem premostiti, so na konferenci razpravljali domači in tuji strokovnjaki.

Ljubljana.
Naslovna fotografija strateške konference Vrednost inovacij.
Foto: Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

"Če hočemo kakovosten, hitro odziven in vzdržen zdravstveni sistem, je ena izmed ključnih rešitev jasna: sistematična digitalizacija s poenotenjem beleženja podatkov ter njihova kakovostna obdelava," so zapisali v Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. To je bila tudi osrednja tema razprave na omenjeni strateški konferenci.

Po besedah direktorja digitalnega zdravja pri združenju Medtech Europe Michaela Strübina lahko umetna inteligenca in medicinske tehnologije ohranijo 40.000 življenj na leto, kar letno predstavlja 200 milijard evrov prihrankov oziroma 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v EU.

Ob tem pa so tudi ovire, predvsem pravne, regulativne in finančne. A z dobro organizacijo, lahko vsako zdravstvo postane bolj dostopno in personalizirano, je ocenila vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra Minna Hendolin. Finska je kljub svoji majhnosti na področju digitalizacije zdravstvenih storitev na samem vrhu v Evropi. Poudarili so pomen uporabe podatkov v sekundarne namene za raziskave, razvoj, inovacije in oblikovanje politik. A za tako uspešno zgodbo so morali najprej urediti zakonodajo.

"Epidemija nas je opozorila, kako pomembno je preučevati bolezni na širšem področju in ne le na ravni posamezne države. Države morajo povezati zdravstvene podatke, poskrbeti za tako imenovano federativno arhitekturo in se lotiti analiz masovnih podatkov," je poudaril predsednik Evropskega inštituta za inovacije skozi zdravstvene podatke Dipak Kalra.

Da v Sloveniji premalo vlagamo v digitalizacijo zdravstva in skupne baze podatkov, so si bili enotni vsi domači govorci na konferenci. Generalni direktor direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje Bogdan Tušar je dejal, da gre le en odstotek vseh sredstev, namenjenih za zdravstvo, za področje digitalizacije.

Eden izmed najbolj perečih problemov v slovenskem zdravstvu, kot ga je izpostavil tudi soustvarjalec projekta HealthDay.si Gregor Cuzak je tudi to, da deset let ali več vlagamo v zdravstveni kader, ki potem odide v tujino. Kadrovske težave bi po njegovem delno lahko rešili tudi z umetno inteligenco.

Na konferenci je bila predstavljena tudi Frida - komercialni model humanoidnega robota. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je poudaril, da z robotom sledijo viziji zasnove odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne vidike umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Frida bi tako lahko med drugim pri opravilih pomagala zdravstvenemu osebju, predvsem medicinskim sestram.

Sicer pa so bili na konferenci predstavljeni tudi primeri prebojnih terapij in tehnologij, ki bodo bistveno spremenile način obravnave bolnikov. Roman Jerala je predstavil poslanstvo Kemijskega inštituta pri širjenju znanja z namenom prenosa inovacij v prakso, med katerimi velja omeniti razvoj novih protivirusnih terapij. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo pa je predstavil prihodnost tehnologije RNA in možnosti razvoja novih zdravil z omenjeno tehnologijo.